ZOR člen 324, 324/1, 324/2, 324, 324/1, 324/2. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1. SKPG člen 13, 13/13, 13, 13/13.
odpravnina - rok plačila - trajni presežek - zamudne obresti
Če v sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka ni določen rok, v katerem je delodajalec dolžan delavcu plačati odpravnino, je potrebno upoštevati določbo 13. odstavka 13. člena SKPG (iz leta 1993), po kateri je treba odpravnino plačati najkasneje do izteka odpovednega roka. Zato je delodajalec v zamudi s plačilom odpravnine od izteka odpovednega roka oz. od dneva prenehanja delovnega razmerja dalje in delavcu pripadajo zamudne obresti od tega dne dalje, ne pa šele od vložitve tožbe.
ZPP (1977) člen 358, 367, 358, 367. ZDSS člen 14, 14/4, 14, 14/4.
pritožba - pravočasnost
Pritožbeno sodišče pritožbo, ki je bila vložena po poteku zakonsko določenega roka za vložitev pritožbe, ki je vsebovana tudi v pravnem pouku, zavrže, če tega ob preizkusu pritožbe ni storilo že sodišče prve stopnje.
Odpravnina po 36.f čl. ZDR ni neodtujljiva pravica delavca, zato se ji delavec lahko pravno veljavno odpove. Ker so se tožniki odpovedali pravici do odpravnine pod pogojem, da bodo od Zavoda za zaposlovanje prejeli izplačana nadomestila za brezposelnost v enkratnem znesku in je bil ta pogoj izpolnjen, sedaj ne morejo uspešno uveljavljati izplačila odpravnine po 36.f čl. ZDR pred sodiščem.
nevarna stvar - uporaba vozila - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - splošni pogoji
Okoliščina, da je z uporabo motornega vozila prizadeta škoda delavcu zavarovanca - tožeče stranke in ima škodni dogodek naravo nesreče pri delu, ne izključuje odškodninske odgovornosti zavarovalnice na podlagi obveznega zavarovanja pred odgovornostjo za škodo oziroma na to zavarovanje navezano zavarovanje AO-plus. O nevarnosti stvari govorimo zaradi načina, kako se uporablja, zato je potrebno v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali vozilo pomeni tako nevarno stvar, da je zanjo opravičena objektivna odgovornost. Pojem uporabe vozila v zavarovalnem pravu je širši od obligacijskopravnega pojma.
ZPP (1977) člen 300, 300. ZOR člen 557, 562, 557, 562. ZPPSL člen 125, 125/4, 125/4-1, 125, 125/4, 125/4-1.
izpodbijanje pravnih dejanj - posojilna pogodba - neobičajen način plačila
Vsebina obveznosti iz posojilne pogodbe je vrniti tisto, kar je posojilodajalec posodil (557. in 562. člen ZOR), zato je vsak drugačen način izpolnitve posojilojemalčeve obveznosti za takšno pogodbo neobičajen.
posest - odvzem posesti z zlorabo zaupanja - posestno varstvo
Posestnik, ki mu je bila stvar odvzeta z zvijačo oziroma z zlorabo zaupanja, ima pravico do posestnega varstva nasproti tistemu, ki mu je na ta način odvzel posest, če od nastanka motenja še ni potekel rok iz 77. čl. ZTLR (argumentum a contrario iz 2. odst. 78. čl. ZTLR).
ZPP (1977) člen 153, 153/9, 373, 373/4, 153, 153/9, 373, 373/4. ZDSS člen 22, 22/1, 22, 22/1.
stroški postopka - stroški in nagrada izvedenca - začasna založitev
Sklep o plačilu nagrade in stroškov za že opravljeno izvedensko delo nima značaja procesnega vodstva in je pritožba zoper tak sklep dopustna. Do odločitve o glavni stvari, ko je potrebno končno odločiti o vseh stroških postopka, pa je izvedenino mogoče le začasno naložiti v plačilo eni od strank. Ne glede na to, da tožena stranka sicer res ni predlagala dokaza z izvedencem, je ob smiselni uporabi 2. odstavka 153. člena, ki ureja založitev predujma in 1. odstavka 22. člena ZDSS, ki daje sodišču diskrecijsko pravico, da ob odločanju o stroških za izvedbo dokaza, odstopi od načela uspeha v postopku in tovrstne stroške ne glede na izid spora v celoti naloži v plačilo delodajalcu, mogoče stroške za že opravljeno izvedensko delo še pred odločitvijo o glavni stvari, začasno naložiti v plačilo toženi stranki.
pristojnosti predsednika senata - pripravljalni narok - ne bis in idem
V obsegu pooblastil, ki jih ima predsednik senata za predhoden preizkus tožbe po 282. členu ZPP ni mogoče zavreči tožbe iz razloga, da je o zadevi že pravnomočno razsojeno. To lahko stori predsednik senata šele na pripravljalnem naroku po določilu II.odst. 288. člena ZPP. S tem je o tako pomembnem procesnem vprašanju zagotovljena kontradiktornost postopka.
ZPP (1977) člen 22, 22. ZS člen 99, 99/2-2, 101, 101/2-1, 99, 99/2-2, 101, 101/2-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor o izključitvi družbenika iz družbe - civilnopravni spor
Za reševanje spora o izključitvi družbenika iz družbe, ki je civilni in ne premoženjski spor, je stvarno pristojno okrožno sodišče.
Okrajna sodišča so pristojna za reševanje le tistih civilnih sporov, ki so navedeni v 2. tč. 2. odst. 99. čl. Zakona o sodiščih (ZS), v vseh drugih civilnopravnih sporih pa so pristojna okrožna sodišča (1. tč. 2. odst. 101. čl. ZS).
Prenehanje delovnega razmerja kot najstrožji disciplinski ukrep, je mogoče izreči le za takšne hujše kršitve delovne obveznosti, ob katerih so dokazano nastale tudi posledice, predpisane v 89. členu zakona o delovnih razmerjih.
ZPP (1977) člen 158, 158/1, 158, 158/1. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
stroški postopka - umik tožbe
Če delavec po vložitvi tožbe zaradi razveljavitve sklepa o opredelitvi za presežnega delavca ter razporeditvi na drugo delovno mesto z delodajalcem sporazumno razreši spor in ga delodajalec razporedi na ustrezno delovno mesto, tožbe pa ne umakne takoj, ko je zahtevek izpolnjen, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške.
Motitveno dejanje je le taka sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak predvsem ekonomski pomen. Posestno varstvo se ne omejuje le na varstvo pravnega interesa. Motenje soposesti je podano, če eden od soposestnikov s svojim ravnanjem drugega popolno izključi iz soposesti, ali mu v znatni meri otežkoči izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Sklep sodišča o posestnem varstvu je po svoji procesni naravi dajatven. V izreku o vzpostavitvi prejšnjega posestnega stanja mora sodišče v izreku določno navesti, kaj mora tožena stranka storiti, opustiti ali dopustiti.
Sodna praksa je zavzela stališče, da je zavarovalnica dolžna povrniti oškodovanki škodo največ do višine zavarovalne vsote, ki je veljala v času škodnega dogodka, valorizirane na čas, ko se odškodnina odmerja, to je na dan izdaje prvostopne sodbe (pravno mnenje sprejeto na občni seji VS RS, dne 29. 5. 1985). Tudi sedaj veljavni Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, določa v 19. členu obveznost zavarovalnice do višine zavarovalne vsote, veljavne na dan škodnega dogodka.
zavrženje predloga - funkcionalno zemljišče v družbeni lastnini kot stvarni vložek
Registrsko sodišče lahko zavrže predlog za vpis v sodni register samo, če niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje in predlagatelj pomanjkljivosti kljub pozivu v danem roku ne odpravi. Zaradi pomanjkanja materialno pravnih predpostavk (na primer da zemljišča v družbeni lastnini ni mogoče vložiti v d.o.o. kot stvarnega vložka) tega ne more storiti, tudi če je predlagatelja pozvalo, naj to pomanjkljivost odpravi, ta pa tega ne stori. V takem primeru mora o predlogu meritorno odločiti.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
odškodnina - okoliščine v času sojenja - pomanjkanje odločilnih dejstev - absolutna kršitev postopka
Sklicevanje sedaj izpodbijane sodbe na razloge razveljavljene sodne odločbe, ki tedaj ne obstoja več, pomeni, da v bistvu sedaj izpodbijana sodba nima razlogov o tako odločilnem dejstvu, kot je višina prisojene odškodnine. Pomanjkanje tovrstnih razlogov pomeni, da takšne sodbe v zvezi z višino prisojene odškodnine ni mogoče preizkusiti (posebno, ko se odškodnina prisoja vedno po okoliščinah v času sojenja). Takšna pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz točke 13 drugega odstavka člena 354 ZPP, kar vselej vodi k razveljavitvi takšne sodne odločbe.
odškodnina - negmotna škoda - gmotna škoda - renta
Iz odločbe o upokojitvi razlogi za upokojitev niso razvidni, zato je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bi utegnile vse objektivno izkazane zdravstvene težave tožnice kumulativno pripeljati do invalidske upokojitve, kar ne bo mogoče brez sodelovanja medicinskega izvedenca, ki bo moral v primeru pritrdilnega odgovora oceniti tudi, v kakšnem obsegu so posledice strokovne napake pri operaciji dne 20.2.1990 prispevale k invalidski upokojitvi tožnice.
ZOR člen 376, 376/1, 376/2, 377, 376, 376/1, 376/2, 377.
povrnitev škode - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Če je v spisu izkazano, da je bila tožniku škoda povzročena s kaznivim dejanjem,je v konkretnem primeru vprašanje zastaranja odškodninskega zahtevka rešiti upoštevaje določbe člena 377 ZOR in ne upoštevaje določb čl.376
Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti pogojev za izdajo začasne odredbe ugotovilo, da je verjetno izkazana terjatev in to tudi sprejemljivo obrazložilo. Vendar je bila premalo izkazana nevarnost, da bi bilo brez pomislekov mogoče pritrditi odločitvi o potrebnosti njenega zavarovanja z izdano začasno odredbo. Toženčevo ravnanje v smeri onemogočene ali otežene izterjave, mora biti konkretno izkazano, kar bremeni tožečo stranko in se kaže v njegovem obnašanju, ko na primer brezplačno odtujuje ali razprodaja svoje premoženje, ga zapravlja, se prezadolžuje in podobno.
ZTLR člen 74, 74/2, 78, 74, 74/2, 78. ZIP člen 267, 267.
motenje posesti - izguba posesti - začasna odredba - ugovor
1.Na strani posestnika mora obstajati ekonomski in pravovarstveni interes na vzpostavitev prejšnjega stanja in odpravo posledic motenja.Posestno varstvo bo imelo svoj smisel le, v kolikor bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotovilo, da tožeča stranka ni te posesti že prostovoljno opustila s preselitvijo na drugo lokacijo. Zato bo potrebno tudi ugotoviti, ali ima tožeča stranka sploh še interes izvrševati prejšnjo dejavnost v spornih prostorih. V kolikor je njena preselitev na drugo lokacijo dokončna in trajna, nima več ekonomskega interesa na zahtevanem sodnem varstvu posesti in bi to pomenilo neutemeljeno poseganje v posestne pravice lastnika stavbe oz. morebitnih nadaljnjih najemnikov te.
2.Ker je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo brez obrazložitve, bi se moralo pri odločanju o ugovoru zoper njo skrbneje baviti z obema pogojema za izdajo začasne odredbe po členu 267 Zakona o izvršilnem postopku - ZIP.Tako sploh ni obdelalo pogoja, da mora biti obstoj uveljavljane terjatve verjetno izkazan. V ponovljenem postopku se bo moralo baviti tudi s tem vprašanjem in v tej smeri ugotoviti in oceniti potrebna dejstva. Vprašanje nevarnosti nastanka nenadomestljive škode pa bo moralo presojati enako kot pri odločanju o glavni stvari z vidika, ali ni tožeča stranka s preselitvijo na drugo lokacijo opustila izvrševanje posesti v sporni poslovni stavbi.
Zelo strogo zastavljeni oprostitveni razlogi pri objektivni odgovornosti izpričujejo strožjo naravo objektivne v primerjavi s krivdno odgovornostjo, kar mora dobiti tudi svoj odsev pri končni razsoji o deležih odgovornosti obeh udeležencev v prometu. Ker gre v obravnavanem primeru za krivdno ravnanje tožnika,je potrebno tehtati v konkurenci njunih odgovornosti tudi krivdno ravnanje voznika nevarne stvari - zavarovanke tožene stranke - pri tem pa seveda upoštevati njeno strožjo objektivno odgovornost. Motorno vozilo je že samo po sebi nevarna stvar, ki v bistvu z udeležbo v prometu vedno pomeni potencialno povečano nevarnost za ostale udeležence v cestnem prometu in že glede na svojo naravo lahko povzroči najhujše možne posledice.