Če je toženec vedel, da otroci plezajo čez ograjo in hodijo na njegov vrt, se toženčev pes ne bi smel nenadzorovano gibati po vrtu. Smisel nadzorstva psa (tudi na svojem vrtu) je vendar v tem, da se psu prepreči, da bi koga poškodoval. Lastnik psa, ki psa tudi nadzoruje, mora tedaj nadzorstvo psa prilagoditi situaciji, ki bi jo moral in mogel predvideti ter tako poskrbeti, da bi preprečil nastanek škode.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Imetnik stanovanjske pravice je stanovanjsko pravico lahko pridobil in izgubil le na način in pod pogoji, ki jih je določal zakon. Po 6.1.1991 (ko je začel veljati zakon o zagotavljanju stanovanj v JLA, Ur.l. SFRJ, št. 84/90, h kateremu Skupščina RS ni dala soglasja) pa do 25.6.1991 sta bila to zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR, Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84) in kot specialni predpis zakon o sredstvih in financiranju JLA (Ur.l. SFRJ, št. 53/84 in 57/89), po tem datumu pa le ZSR. Če pa je toženka pridobila stanovanjsko pravico še pred uveljavitvijo navedenih stanovanjskih predpisov, je nastanek njene pravice potrebno presojati po predpisih, ki so tedaj (ob nastanku njene pravice) veljali.
Če je bila kasnejša dodelitev nezakonita, drugih razlogov za prenehanje stanovanjske pravice pa ni bilo, stanovanjska pravica ni prenehala, temveč je v prejšnjem obsegu obstajala še naprej.
dovoljenost revizije - nediferencirana navedba vrednosti spornega zahtevka - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - postopek z nepopolno vlogo
Revizijsko sodišče je že večkrat poudarilo, da pomeni pri objektivno kumuliranih tožbenih zahtevkih z različno podlago navedba samo ene vrednosti spornega predmeta nepravilno navedbo. Gre za enak položaj kot v primeru popolnega izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta. Postopek z nepopolno vlogo v revizijski fazi postopka ne omogoča "popravljanja" te napake.
Tožnika nista imela prijavljenega stalnega prebivališča v R Sloveniji na dan 23.12.1990, zato ne izpolnjujeta pogoja za pridobitev državljanstva po 1. odst. 40. člena ZDS. Razlogi za neprijavljeno stalno prebivališče so pravno irelevantni.
Carinska uprava je vezana na odločbo o prekršku glede odgovornosti za carinski prekršek, carinskega zavezanca pa mora ugotoviti v carinskem postopku v skladu z določbo 24. čl. CZ.
UZITUL člen 9. Skupna deklaracija, podpisana na Brionih 7.7.1991.SZ člen 58.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - zamenjava - nezakonita vselitev
Republika Slovenija je na podlagi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavnega zakona za izvedbo te listine z dnem 25.6.1991 prevzela v svoje upravljanje vse premično in nepremično premoženje, s katerim so na ozemlju Republike Slovenije do uveljavitve navedenega ustavnega zakona upravljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi JLA. Zato v času izdaje sporne odločbe o dodelitvi stanovanja tožencu (6.9.1991) Komanda garnizona ni mogla več veljavno razpolagati s spornim stanovanjem (iz vojaškega stanovanjskega sklada). Toženec zato zaseda stanovanje brez veljavnega pravnega naslova in je bilo izpraznitvenemu zahtevku pravnomočno pravilno ugodeno.
Pravilno sta sodišči prve in druge stopnje pravnomočno ugodili tudi toženčevemu nasprotnemu zahtevku na izročitev v uporabo prejšnjega stanovanja. Toženec je namreč pridobil stanovanjsko pravico na prejšnjem stanovanju že pred 25.6.1991 in gre zato za pridobljeno pravico na prejšnjem stanovanju z vsemi pravnimi posledicami, ki izvirajo iz takšne pravice - torej tudi upravičenjem do nadaljnje uporabe stanovanja.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - nezakonita vselitev
Vselitev v vojaško stanovanje, ki je spadalo v fond bivše JLA na podlagi odločbe vojaškega organa, izdane po osamosvojitvi RS, ne predstavlja veljavnega naslova za pridobitev stanovanjske pravice na tako dodeljenem stanovanju. Tožena stranka ni zatrjevala, da bi zaradi z omenjeno odločbo dodeljenega stanovanja, izgubila upravičenja do stanovanja, pridobljenega pred osamosvojitvijo Republike Slovenije.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 8, 8/1, 143, 143/3, 259, 259/3.
pridobitev državljanstva - kršitev pravil postopka - poseben ugotovitveni postopek
Kršena so pravila postopka, če so v upravnem postopku izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, ne da bi bil tožnik seznanjen z vsebino njihovih izjav, ob obrazložitvi odločbe pa ni navedeno na podlagi katerih dokazov je tožena stranka ugotovila dejansko stanje; niti ni obrazložena uporaba prostega preudarka.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - ukinitev preživnine - spremenjene okoliščine
Tudi o ukinitvi preživninske obveznosti je mogoče odločiti le z uporabo določbe 5. odstavka 132. člena ZZDR. Le spremenjene okoliščine glede na razmerje, kakršne so bile ob določitvi preživnine, lahko pogojujejo njeno ukinitev.
Pri odmeri odškodnine za strah je pri sekundarnem strahu treba upoštevati, za kakšno negotovost glede izida zdravljenja je pri oškodovancu šlo. Negotovosti, ali se bo tožnica izognila delni amputaciji poškodovanega prsta ali pa se ji ne bo izognila, ni mogoče pripisati take teže pri odmeri odškodnine, kakor jo ima sekundarni strah zaradi negotovega izida zdravljenja pri večjih oz. težjih poškodbah, ko seveda grozi poškodovancu tudi težja trajna posledica, če izid zdravljenja ne bo ugoden.
Ugotovljena bodoča zaskrbljenost zaradi možnosti dodatne poškodbe in dodatne okvare, kot posledica stanja po delni amputaciji kazalca desnice, ne sodi v dejansko podlago odločitve o odškodnini za strah, temveč sodi v dejansko podlago odločitve o odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Oseba, ki ni imela na dan 23.12.1990 prijavljenega stalnega prebivališča v R Sloveniji, ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev za pridobitev državljanstva po 40. členu ZDS, četudi je ta oseba dejansko prebivala v Sloveniji.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Po določbi 32. člena ZD je mogoče odločiti o izločitvi v korist potomcev ob pogoju skupnega življenja z zapustnikom, ki mu je potomec s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagal pri pridobivanju, kar je imelo za posledico ohranitev vrednosti zapustnikovega premoženja ali njegovo povečanje.
Ko je bilo ugotovljeno, da toženec ni imetnik stanovanjske pravice za sporno stanovanje, je treba pritrditi stališču izpodbijane sodbe, da toženec ni pasivno legitimiran za tožbeni zahtevek tožeče stranke.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev
Po skupni deklaraciji z dne 7.7.1991 ni bilo vzpostavljeno stanje pred 25.6.1991, tako organi JLA niso imeli zakonske podlage, po kateri bi lahko razpolagali po 25.6.1991 s svojim bivšim stanovanjskim fondom.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00496
ZPP (1977) člen 389, 389/2.ZOR člen 348.ZZZDR člen 84, 64, 64/2.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev darila - sporazum o delitvi skupnega premoženja - prenovitev (novacija) - pridobitev solastninskega deleža z delom v času trajanja zakonske zveze na posebnem premoženju drugega zakonca - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes
Sodišče druge stopnje je odločalo le o pritožbi tožene stranke, presojalo je tedaj tisti del sodbe sodišča prve stopnje, s katerim je tožeča stranka uspela. Sodba sodišča druge stopnje, ki potrjuje sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela, pa je za tožečo stranko ugodna. Zato tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije (2. odst. 389. čl. ZPP). Pomen izjave, da sta skupno premoženje razdelili tako, da imata vsaka polovico hiše oziroma da sta solastnika hiše, vsak do ene polovice, in tako, da imata vsaka svoje stanovanje, ki sta jo stranki dali v razveznem postopku pred sodnikom v razmerju do sklenjene darilne pogodbe, s katero je bivši mož (tožnik) svoji bivši ženi (toženki) podaril 1/2 nepremičnine.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Imetnik stanovanjske pravice je stanovanjsko pravico lahko pridobil in izgubil le na način in pod pogoji, ki jih je določal zakon. Po 6.1.1991 (ko je začel veljati zakon o zagotavljanju stanovanj v JLA, Ur.l. SFRJ, št. 84/90, h kateremu Skupščina RS ni dala soglasja) pa do 25.6.1991 sta bila to ZSR in kot specialni predpis zakon o sredstvih in financiranju JLA (Ur.l. SFRJ, št. 53/84 in 57/89), po tem datumu pa le ZSR. Če je torej stanovanjska pravica po dotedaj veljavnih predpisih nastala, in je na podlagi te pravice toženec pridobil pravico do drugega stanovanja, stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju ni mogel izgubiti, dokler ni pridobil pravice na drugem stanovanju.