ZOR člen 173, 174, 154, 154/1, 192. ZPP (1977) člen 330, 395, 395/1, 382.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - pojem - krivdna odgovornost - odgovornost za mešano naključje - vmesna sodba - zavrnitev tožbenega zahtevka po temelju
1. Do škode je prišlo na stopnišču pred vhodom v gostišče v času kosila, dne 26.7.1982, ko ni deževalo. Vzrok za tožničin padec je bila, upoštevaje nadaljnje dejanske ugotovitve obeh sodišč, nekaj centimetrov v globino in širino poškodovana stopnica. Takšna poškodba stopnice na dolžini polovice metra pa, ob siceršnji dolžini stopnic 2 - 2,5 metra in širini stopnic 20 - 35 cm, ne okrni bistveno funkcionalnosti stopnice, saj je kljub takšni stopnici moč ob povprečni pazljivosti še varno uporabljati stopnišče.
2. Okvara zadnje stopnice je bila opazna.
3. Ker takšna stvar ni nevarna stvar, ne prihaja v poštev objektivna odgovornost.
4. Podana pa je krivdna odgovornost za opustitev popravila okrušenih stopnic. Merilo za presojo krivdne odgovornosti gostinca za takšno opustitev je strožje.
5. Tožnica je bila nepazljiva, zato je tudi sama kriva za nastalo škodo do 1/2.
6. Revizijsko sodišče ni moglo vzpostaviti prvostopenjske sodbe glede zavrnitve tožbenega zahtevka za drugo toženo stranko, zato ker je sodišče druge stopnje s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo glede odločitve o višini odškodnine tudi za drugo toženo stranko. Zato bo v nadaljevanju sojenja sodišče prve stopnje tudi proti drugo toženi stranki moralo ponovno odločati s končno sodbo. Pri tem pa bo seveda moralo izhajati iz pravnomočno zavrnjenega zahtevka po temelju proti drugi toženi stranki (glej tretji odstavek izreka sodbe VS RS).
ZSS člen 10, 10/1, 31, 31/1, 31/3. ZPP (1977) člen 23, 23/3.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim sodiščem in sodiščem združenega dela - izpodbijanje odločbe notranje arbitraže
Zakonitost arbitražne odločbe presoja tisto sodišče, ki bi bilo sicer pristojno odločati o sporu, če ne bi o njem odločilo samoupravno sodišče (arbitraža).
Ugotovljeno je bilo, kar je ves čas postopka tudi nesporno, da "sprejemna pogodba" za stričevega življenja ni bila predložena v zemljiško knjigo in da je ob stričevi smrti sporno premoženje oz. lastninska pravica bila vknjižena še na strica. Tožnik zatrjuje, da je lastnik spornih nepremičnin na podlagi "sprejemne pogodbe" in zahteva izločitev tega premoženja iz zapuščine. Zahteva torej stvarno pravico in ne kot zatrjuje v reviziji veljavnost pogodbe oz. obligacijsko pravico. Zato je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je svojo odločitev oprlo na določilo 33.člena ZTLR in tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZDRS člen 18, 18/4, 28.ZUP člen 4, 4/2, 209, 209/3.
odpust iz državljanstva - kršitev pravil postopka
Podana je bistvena kršitev pravil postopka, če uporaba prostega preudarka ni obrazložena. V odločbi, s katero je zavrnjena prošnja za odpust iz državljanstva, mora biti navedeno, v čem obstoja nacionalni interes, da prosilec ostane državljan Slovenije.
davek iz dejavnosti - nepredložena davčna napoved - cenitev prihodka in stroškov
Zavrnitev tožbe, ker je prvostopni davčni organ utemeljeno (84. člen zakona o davkih občanov) ugotovil višino celotnega prihodka in materialnih stroškov s cenitvijo, ker tožnik ni predložil davčne napovedi, poslovnih knjig in dokumentacije.
Vlogo za pridobitev državljanstva republike Slovenije je tožnica vložila 16.4.1992. Ker se je materialnopravni rok za vložitev vlog iztekel 25.12.1991, je tožena stranka pravilno zavrnila njeno vlogo.
Oseba, ki je na začasnem delu v ZR Nemčiji, dejansko ne živi v Sloveniji. Toženi upravni organ je lahko v skrajšanem postopku odločil o vlogi tožeče stranke za pridobitev državljanstva.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje - da je tožnik sam iskal primerne ljudi, ki bi zanj skrbeli, da sta toženca skrbela za tožnika že pred sklenitvijo (že od junija 1981. dalje, ko tožnik še ni imel amputiranih obeh nog) in tudi po sklenitvi izročilne pogodbe, po njegovem odhodu iz bolnice (12.1.1982), pri čemer je bilo še ugotovljeno, da so zdravniki celo optimistično ocenili izid njegove bolezni in trajanje njegovega življenja (kar se je tudi uresničilo, saj je tožnik umrl šele leta 1985) - je sodišče druge stopnje utemeljeno izključilo možnost nepoštenega ravnanja tožencev, ki bi lahko imelo za posledico ničnost sporne pogodbe.
Tudi niso podani elementi oderuške pogodbe iz 141. člena ZOR. Glede na cit. dejanske ugotovitve namreč niso podane okoliščine, ki bi izkazovale, da sta toženca izkoristila tožnikovo stisko (njegovo bolezensko stanje), da bi pridobila njegovo premoženje. Sporna izročilna pogodba pa je tudi tvegan (aleatoren) pravni posel. Pogodbene stranke ob sklepanju pogodbe niso mogle točno vedeti, kakšne bodo življenjske okoliščine na strani tožnika - preživljanca (zlasti ne kakšna bo njegova življenjska doba) in kakšna bosta zato trajanje oz. obseg dajatev tožencev - preživljalcev (v pogodbi določena obveznost tožencev nuditi tožniku stanovanje in vsestransko oskrbo in nego do njegove smrti). Del podlage sporne pogodbe je bilo zato tudi tveganje, s katerim so pogodbene stranke ob sklenitvi pogodbe morale računati, da bo namreč vrednost izročenih tožnikovih nepremičnin lahko občutno presegla vrednost dejansko realiziranih dajatev tožencev.
Z gradbenimi vlaganji v tuj objekt (zgradbo) je mogoče pridobiti (so)lastninsko pravico le na zgradbi in na tej zgradbi pripadajočih zemljiščih - t.j. zemljišču, na katerem objekt stoji in zemljišču, ki je potrebno za redno rabo tega objekta (smiselna uporaba 1. odst. 24. člena ZTLR). Zahtevek na ugotovitev (so)lastninske pravice, ki naj bi bila pridobljena na podlagi gradbenih vlaganj v tuj objekt, torej ne more obsegati še drugih nepremičnin, pa čeprav se te nahajajo v istem zemljiškoknjižnem vložku. Izjema bi bila mogoča le v primeru obstoja pogodbe med vlagatelji oz. graditelji in lastnikom objekta o pridobitvi (so)lastninske pravice na nepremičninah v takšnem obsegu. Glede na vrsto, naravo in funkcijo spornega objekta pred ugotovljenimi vlaganji na eni strani in vrsto, naravo in obsegom adaptacij oz. obnovitvijo tega objekta na drugi strani z ugotovljenimi vlaganji ni bila ustvarjena nova stvar v smislu 1. odst 22. člena ZTLR. Tudi ni bilo mogoče zaključiti, da sta pok. ... in drugotoženka pridobila lastninsko pravico v smislu pravil gradnje na tujem svetu (22. - 24. člen ZTLR). Po teh pravilih se namreč pridobi lastninska pravica le na novem objektu ali na novem delu objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe.
Sodišči prve in druge stopnje nista storili v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker pri drugem sojenju nista ugotavljali ali predstavlja vrednost prejetih daril (40 ton apna) več kot polovico vrednosti toženkinega dednega deleža, čeprav je bil pri prvem sojenju že pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek, da je bila toženka "dedno odpravljena" v obsegu - kolikor vrednost prejetih daril presega polovico njenega dednega deleža. Drugi tožnikov zahtevek, ki sta mu sodišči pravnomočno ugodili v obsegu vrednosti 40 ton apna, se je namreč glasil "le" na ugotovitev, kakšno darilo je toženka prejela od zapustnice, kar naj se upošteva in poračuna v zapuščinskem postopku. Sodišči prve in druge stopnje sta pri drugem odločanju glede na obseg in vsebino tožnikovega drugega zahtevka zato pravilno ugotavljali le to, ali je obstajalo med zapustnico in toženko pogodbeno (darilno) razmerje in v kakšnem obsegu je obstajalo (kakšen je bil torej predmet darilnega razmerja med njima). Glede na določila 48. in 52. člena v zvezi z 162. členom ZD pa bo moralo opraviti poračunavanje vrednosti daril, ki jih je toženka dobila od zapustnice, z vrednostjo njenega dednega deleža sodišče v zapuščinskem postopku.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00496
ZPP (1977) člen 389, 389/2.ZOR člen 348.ZZZDR člen 84, 64, 64/2.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - vrnitev darila - sporazum o delitvi skupnega premoženja - prenovitev (novacija) - pridobitev solastninskega deleža z delom v času trajanja zakonske zveze na posebnem premoženju drugega zakonca - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes
Sodišče druge stopnje je odločalo le o pritožbi tožene stranke, presojalo je tedaj tisti del sodbe sodišča prve stopnje, s katerim je tožeča stranka uspela. Sodba sodišča druge stopnje, ki potrjuje sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela, pa je za tožečo stranko ugodna. Zato tožeča stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije (2. odst. 389. čl. ZPP). Pomen izjave, da sta skupno premoženje razdelili tako, da imata vsaka polovico hiše oziroma da sta solastnika hiše, vsak do ene polovice, in tako, da imata vsaka svoje stanovanje, ki sta jo stranki dali v razveznem postopku pred sodnikom v razmerju do sklenjene darilne pogodbe, s katero je bivši mož (tožnik) svoji bivši ženi (toženki) podaril 1/2 nepremičnine.
Ko je bilo ugotovljeno, da toženec ni imetnik stanovanjske pravice za sporno stanovanje, je treba pritrditi stališču izpodbijane sodbe, da toženec ni pasivno legitimiran za tožbeni zahtevek tožeče stranke.
Oseba, ki ni imela na dan 23.12.1990 prijavljenega stalnega prebivališča v R Sloveniji, ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev za pridobitev državljanstva po 40. členu ZDS, četudi je ta oseba dejansko prebivala v Sloveniji.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Po določbi 32. člena ZD je mogoče odločiti o izločitvi v korist potomcev ob pogoju skupnega življenja z zapustnikom, ki mu je potomec s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagal pri pridobivanju, kar je imelo za posledico ohranitev vrednosti zapustnikovega premoženja ali njegovo povečanje.
Pri odmeri odškodnine za strah je pri sekundarnem strahu treba upoštevati, za kakšno negotovost glede izida zdravljenja je pri oškodovancu šlo. Negotovosti, ali se bo tožnica izognila delni amputaciji poškodovanega prsta ali pa se ji ne bo izognila, ni mogoče pripisati take teže pri odmeri odškodnine, kakor jo ima sekundarni strah zaradi negotovega izida zdravljenja pri večjih oz. težjih poškodbah, ko seveda grozi poškodovancu tudi težja trajna posledica, če izid zdravljenja ne bo ugoden.
Ugotovljena bodoča zaskrbljenost zaradi možnosti dodatne poškodbe in dodatne okvare, kot posledica stanja po delni amputaciji kazalca desnice, ne sodi v dejansko podlago odločitve o odškodnini za strah, temveč sodi v dejansko podlago odločitve o odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 8, 8/1, 143, 143/3, 259, 259/3.
pridobitev državljanstva - kršitev pravil postopka - poseben ugotovitveni postopek
Kršena so pravila postopka, če so v upravnem postopku izvedeni dokazi z zaslišanjem prič, ne da bi bil tožnik seznanjen z vsebino njihovih izjav, ob obrazložitvi odločbe pa ni navedeno na podlagi katerih dokazov je tožena stranka ugotovila dejansko stanje; niti ni obrazložena uporaba prostega preudarka.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - ukinitev preživnine - spremenjene okoliščine
Tudi o ukinitvi preživninske obveznosti je mogoče odločiti le z uporabo določbe 5. odstavka 132. člena ZZDR. Le spremenjene okoliščine glede na razmerje, kakršne so bile ob določitvi preživnine, lahko pogojujejo njeno ukinitev.
UZITUL člen 9, 9/1. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizona po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - zamenjava
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da po 25.6.1991 Komanda garnizona ni mogla več veljavno razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega sklada in da zato zaseda toženec sporno stanovanje brez pravnega naslova. Pritrditi pa je treba reviziji, da tudi ob ugotovitvi, da zaseda toženec sedanje stanovanje brez pravnega naslova, ni mogoče v vsakem primeru zahtevati brezpogojne izpraznitve stanovanja. Kolikor je toženec pred dodelitvijo stanovanja (po 25.6.1991) uporabljal drugo stanovanje iz vojaškega stanovanjskega sklada, na katerem je imel stanovanjsko zaščito, zahtevka za izpraznitev stanovanja ni mogoče obravnavati ločeno od stanovanjskih razmerij pred izdajo odločbe.
Tožeča stranka lahko kot lastnik stanovanja v takem primeru doseže le vzpostavitev prejšnjega stanja, to je izpraznitev spornega stanovanja ob pogoju, da zagotovi tudi glede toženčevih stanovanjskih pravic stanje, kakršno je bilo pred izdajo nove dodelitvene odločbe.