izvršba na podlagi verodostojne listine - pravni interes za izdajo plačilnega naloga
Kadar so izpolnjene predpostavke za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mora tožnik zatrjevati in verjetno izkazati pravni interes za plačilni nalog že v mandatni tožbi, sicer sodišče mandatno tožbo zavrže.
vloge - tožba - vrnitev tožbe v popravek - ugotovitev naslova
Ker je imela tožba tožeče stranke pomanjkljivost (tožena stranka dejansko nima sedeža na zapisanem naslovu), je to formalno pomanjkljivost bilo potrebno odpraviti. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z določilom 1.odstavka 109.člena ZPP, ko jo je vrnilo v popravo in ker je tožnik sporočil, da nima drugega naslova tožene stranke, kot že navedenega v tožbi, je v skladu z določilom 4.odstavka 109.člena ZPP, tožbo moralo zavreči.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 4, 4/2, 209, 209/3.
pridobitev državljanstva
Tožnik je bil že večkrat kaznovan za razna kazniva dejanja na daljše prostostne kazni. Zato bi njegov sprejem v državljanstvo predstavljalo nevarnost za javni red.
povrnitev gmotne škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - sprememba prisojene odškodnine - zvišanje rente - nadure kot izgubljeni dobiček
V kolikor tožena stranka smiselno zatrjuje, da ugotovljene nadure ne spadajo v rento, je potrebno ugotoviti, da v izračunu višine rente morajo biti zajeti vsi elementi, ki trdno kažejo na to, da bi oškodovanec zares trpel bodočo škodo. Ker je tožniku uspelo dokazati, da bi v podjetju, v katerem je delal pred prometno nesrečo, lahko zaslužil tudi z nadurami in to v daljšem časovnem obdobju, tudi ta izpadli gotovi bodoči dobiček spada v škodo.
komasacija - dodelitev zemljišč iz komasacijskega sklada
Tožniki niso kmetje. Ni še sprejet sanacijski načrt za avtocesto po Vipavski dolini. Zato tožniki ne morejo uspešno zahtevati, da sodišče odpravi odločbo o razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju, kjer sta v postopku ostali sporni samo še navedeni dejstvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20033
ZKP člen 427, 427-1, 365-1, 365-4. KZJ člen 113, 113/8, 168, 168/1, 168/2.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - ponarejanje denarja - pomen izrazov - denar - vrednostni boni
Storitev kaznivega dejanja ponarejanja denarja se nanaša izključno na predmete, ki opravljajo funkcijo splošnega plačilnega prometa. Pri vrednostnih bonih, ki so bili predmet kaznivega dejanja, so bile podane vse lastnosti denarja iz 8. odstavka 113. člena KZ SFRJ, saj so imeli obliko papirnatega denarja in so bili v obtoku kot plačilno sredstvo na podlagi zakona (zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije, Ur. l. RS št. 17/91).
Po spremenjeni 2. točki 202. člena zakona o prekrških (Ur. l. RS št. 13/93) je odločbo o prekrških mogoče izpodbijati le, če je bila posamezniku, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, izrečena kazen nad 30.000 SIT.
Obsojenčeva skrb za ostarelo mater se je nedvomno povečala in to zanj predstavlja novo olajševalno okoliščino, vendar ne takšno, ki bi opravičevala izredno omilitev kazni, saj je bilo sodišču že ob izrekanju kazni znano, da bo obsojenec po nastopu kazni ločen od svoje matere in da bo zaradi daljše zaporne kazni povečana možnost, da obsojenčeva mati zaradi starosti ali bolezni potrebuje obsojenčevo pomoč.
Ponavljajoča ponižanja, ki jih je doživljal obtoženec, so lahko pri njem stopnjevala razdraženost, sodišče pa ni ugotavljalo, ali je zaradi tega tudi v kritičnem trenutku prišlo pri obtožencu do močne razdraženosti (stanje patološkega afekta).
Pri odmeri odškodnine sodišče upošteva pomen prizadete dobrine, namen odškodnine in to, da odškodnina ne bi šla na roke težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Povrnitev negmotne škode v naravi ni mogoča, zato je odškodnina za negmotno škodo le zadoščenje ob prizadeti dobrini, ki jo varuje zakon. Tako zadoščenje mora biti individualizirano v okvire t.j. medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar pa oblikuje sodna praksa.
Pritrditi je treba tožeči stranki, da sodišče druge stopnje zvišane preživnine ni odmerilo v skladu s 129. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Poleg otrokovih potreb je treba upoštevati tudi premoženjske zmožnosti staršev.
postopek pred razsodišči - dogovor o pristojnosti razsodišča (arbitraže)
1) Pristojnost domačega ali tujega razsodišča določijo stranke pravnega razmerja s pogodbo. Dogovorjenemu upravičenju predložiti spor v reševanje razsodišču pa se stranki lahko tudi odrečeta.
2) Samo navedba imena kraja poleg pojma "razsodišče" ne zadostuje za ugotovitev sklenitve pogodbe o določitvi pristojnosti razsodišča.
Tožnik, ki je z nekdanjo JA odšel v Bosno, dejansko ne živi v Sloveniji, ter ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po ZDS. Če je bila vložena vloga po 40. čl. ZDS in če je bil tudi dokazni postopek izveden v tej smeri, 5. člena ZDS ni mogoče uporabiti.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je bila tožnica približno leto dni pred vložitvijo tožbe zaposlena na civilnem oddelku pritožbenega sodišča po presoji vrhovnega sodišča ni tehten razlog v smislu 68. člena ZPP. Na ekonomičnost postopanja v tej zadevi namreč zgolj dejstvo, da je zadevo, v kateri naj bi nastali stroški zastopanja, ki jih tožnica v tej zadevi vtožuje, ne more vplivati.