carina - carinski dolg - doplačilo carinskega dolga
Na podlagi 48. člena CZ mora deklarant carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbran carinski postopek in ji priložiti vse druge dokumente, ki so potrebni za izvedbo zahtevanega carinskega postopka oziroma dokazila o tem, da je bila izvršena predpisana veterinarska, fitosanitarna ali druga predpisana kontrola.
Določbo 1. odstavka 21. člena ZKZ je po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da se sprejem ponudbe (pravilno) uveljavi tako, da tisti, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, pisno izjavo o sprejemu ponudbe pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in da s pisno izjavo o sprejemu ponudbe seznani tudi upravno enoto, in sicer na način, da jo pošlje (priporočeno s povratnico) upravni enoti ali na način, da to izjavo na upravno enoto neposredno vloži. Ob taki razlagi pravnega pravila v citirani zakonski določbi pa vložitev pisne izjave o sprejemu ponudbe neposredno na upravni enoti lahko nadomesti le pošiljanje te izjave s priporočeno poštno pošiljko s povratnico upravni enoti, ne pa tudi ponudniku.
upravna zadeva - civilni invalid vojne - zakonske zamudne obresti od priznane invalidnine
V upravnem postopku je bilo pravnomočno odločeno o pravici tožeče stranke do statusa civilnega invalida vojne, od takrat je tudi prejela invalidnino za nazaj - od 1.1.1994 dalje. O zahtevi za plačilo zakonskih zamudnih obresti pa bi upravni organ lahko odločal le, kolikor bi za to imel podlago v upravnem pravu. Zakon o vojnih invalidih pa nima določb, ki bi predstavljale podlago za priznanje pravice do zamudnih obresti od priznanih dajatev po tem zakonu in tudi ne podlage za pristojnost upravnega organa, da bi o tem odločal. Gre torej za zahtevek civilnopravnega značaja, odločanje o katerem je v sodni pristojnosti.
ZSZ (1984) člen 61. ZUS-1 člen 2, 2/1. ZUstS člen 21, 23, 23.a, 45.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za določitev nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - stanovanja v poslovnih prostorih
Posegi v zvezi s spremembo namembnosti objekta iz poslovne v stanovanjsko oziroma poslovno-stanovanjsko ali pa novogradnjo brez gradbenega dovoljenja ne predstavljajo kriterija za določanje namembnosti stavbnega zemljišča, saj gre še vedno za stanovanja za stalno ali začasno bivanje. Zato ni mogoče trditi, da je bil pri oblikovanju skupine a3) kot merilo uporabljen kriterij namembnosti stavbnega zemljišča, ampak drug kriterij, zaradi česar v obravnavanem primeru ne bi smel biti uporabljen pri izračunu nadomestila po merilu namembnosti stavbnega zemljišča.
ZDDPO- člen 9, 11, 12, 32. ZDavP člen 15. ZUP člen 139, 189. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 21.9, 21.12, 21.15. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 22.1.
davek od dobička pravnih oseb - stroški odvetniških storitev - obresti za najete kredite - negativne tečajne razlike - dejavnost holdinga - verodostojna knjigovodska listina - dokazovanje z izvedencem - davčno (ne)priznani odhodki
Z opredelitvijo odvetniških storitev v pogodbi kot „storitev pravnika družbe“, ob pavšalno dogovorjenem mesečnem plačilu, vrsta in obseg storitev nista določena v zadostni meri. Pomanjkljiva je tudi opredelitev storitev v računih, ki se zgolj sklicujejo na pogodbo. Taka pa je tudi naknadno predložena specifikacija računov, iz katere ni razvidno obdobje, v katerem so bile odvetniške storitve opravljene, vrsta posamezne storitve ter za kateri subjekt holdinga je bila opravljena. Davčni organ je zato navedene listine pravilno opredelil kot neverodostojne in stroškov, ki jih je na tej podlagi tožnik prikazal v davčni bilanci, upravičeno priznal.
Prav tako tožniku utemeljeno niso bili priznani odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik v zvezi s krediti, najetimi za odkup lastnega poslovnega deleža ter za nakup poslovnih deležev v drugih družbah. Tožnik sicer ugovarja, da je nakup teh poslovnih deležev posledica dejavnosti holdingov, ki jo opravlja, pomeni pa tudi neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in s tem za ustvarjanje prihodkov. Sklicuje se tudi na določbe 3. in 4. odstavka 32. člena ZDDPO, katerih namen pa je zgolj preprečiti dvojno obdavčenje istega prihodka. Tudi po presoji sodišča najema kredita za poplačilo vrednosti poslovnega deleža družbenika, ki izstopa iz družbe, ni mogoče šteti kot vrste pridobivanja finančnih sredstev za opravljanje dejavnosti tožnika. Obresti in negativne tečajne razlike iz naslova kredita, ki ni bil najet za namen opravljanja dejavnosti zavezanca, po določbah 11. in 12. člena ZDDPO ne predstavljajo davčno priznanih odhodkov. Že davčni organ je tudi pravilno navedel, da je tožnik knjižil prihodke od naložbe, ki jih je financiral z najetimi krediti, po kapitalski metodi in jih nato v davčnem obračunu izvzel od prihodkov.
Tožnik ni navedel nobene okoliščine ali trditve, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo z dokazovanjem z izvedencem mogoče dejansko stanje dopolniti z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev. Glede na posebno naravo listin, ki so relevantne za dokazovanje v davčnem postopku, se davčno priznani odhodki dokazujejo z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, sestavljenimi na način in z vsebino, kot jo določa SRS 21.
ZKZ člen 64, 68, 71. SPZ člen 13, 88. ZUS-1 člen 63, 63/2, 64, 64/1.
komasacija - nova razdelitev - služnosti - prenehanje služnosti - odprava kršitve pravil upravnega postopka v upravnem sporu
Niti ZKZ niti SPZ ne določata, da bi moralo imeti vsako zemljišče, ki je dodeljeno posameznemu udeležencu z odločbo o novi razdelitvi zemljišč, neposreden dostop do javne poti.
Zmotno je tožbeno stališče, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo odločala o ukinitvi stvarnih pravic, o čemer je pristojno odločati samo sodišče. Določbo 1. odstavka 68. člena ZKZ, da služnosti in lastninske omejitve, ki po razdelitvi komasacijskega sklada udeležencu niso več potrebne, prenehajo, je namreč po mnenju sodišča treba razlagati tako, da prenehajo ex lege, torej po samem zakonu.
Tožena stranka ni odločala o prenehanju preje obstoječe služnosti, temveč o ustanovitvi nove služnosti na podlagi prvostopenjske odločbe UE A., s katero pa je bil podan šele pravni naslov za ustanovitev nove služnosti, ne pa že tudi vzpostavljena služnostna pravica v stvarnopravnem pomenu. Komasacijska upravna odločba ima namreč stvarnopravne nasledke, to je ustanovitev nove služnosti, lahko šele z nastopom njene pravnomočnosti, saj se z odločbo ustanovljene pravice vpišejo v zemljiško knjigo po njeni pravnomočnosti (3. odstavek 71. člena ZKZ), kar v zvezi s 13. členom SPZ velja tudi za služnostne pravice.
Utemeljen je tožbeni očitek, da je tožena stranka bistveno kršila pravilo postopka, ker tožnikoma pred odločitvijo ni dala možnosti, da se izjavita o pritožbi oziroma o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (3. točka drugega odstavka 237. člena v zvezi s 1. odstavkom 254. člena ZUP). Iz predloženih upravnih spisov namreč ni razvidno, da bi bila pritožba pred odločitvijo o njej poslana tožnikoma v odgovor (1. odstavek 241. člena oziroma 4. odstavek 246. člena ZUP). Vendar ta kršitev od uveljavitve novega ZUS-1 ne učinkuje več absolutno, torej v smislu, da bi moralo sodišče izpodbijani akt, v zvezi s katerim je podana, vselej odpraviti. To kršitev je namreč glede na določbe 2. alineje drugega odstavka 63. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 možno odpraviti v sodnem postopku.
ZDDV člen 21, 21/1, 21/1-10. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2004) člen 46, 103.
davek na dodano vrednost (DDV) - izstopni DDV - popravek računa - popravek izstopnega DDV - pogoji za popravek izstopnega DDV - zmanjšanje davčne osnove
V obravnavanem primeru niso izpolnjeni niti formalni pogoji za popravek obračuna DDV, ki pa jih davčni zavezanec nedvomno mora izpolnjevati po nacionalni zakonodaji. Zato tožnik ne more uspeti z zahtevo o popravi izstopnega DDV oziroma popravi obračunanega DDV, kljub temu, da je bil v njegovo korist v predhodnem obdobju po inšpekcijski odločbi obračunani izstopni DDV upoštevan pri naložitvi davčne obveznosti.
davčni dolg - poračunavanje plačil - izterjava davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave - relativni zastaralni rok
Ob upoštevanju, da ZDavP in drugi davčni predpisi pred 28. 12. 1999 določbe o poračunavanju plačila davkov z najstarejšim davčnim dolgom niso vsebovali, bi davčni organ moral upoštevati namen nakazil, ki ga je ob plačilu označil tožnik. Določbe 86. člena ZDavP so za odločitev nerelevantne, saj določajo vrstni red poravnave v postopku davčne izvršbe, ne urejajo pa pravil o vrstnem redu vračunavanja (prostovoljno) plačanega davka.
Z novelo zakona (ZDavP-1B, Uradni list RS, št. 109/05) je bil 58. člen, ki določa začetek teka zastaralnega roka, spremenjen tako, da pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati, in ne kot pred to spremembo, v petih letih po preteku leta, v katerem bi ga bilo treba izterjati. Absolutno zastaranje nastopi, ko poteče deset let od trenutka, ko je zastaranje prvič začelo teči.
denacionalizacija - podlaga za denacionalizacijo - oškodovanje zaradi nacionalizacije - izvzetje iz nacionalizacije
Zaradi izvzetja iz nacionalizacije, ki je bilo ovrednoteno z deležem 7/132, tožnica z nacionalizacijo, ki ji je odvzela 6/132 stavbe, ni bila oškodovana. Ker je bil torej njen nacionalizirani delež nadomeščen že v samem postopku nacionalizacije, podlaga za denacionalizacijo, za katero se zahteva, da je bil denacionalizacijski upravičenec na podlagi nacionalizacije oškodovan, ne obstaja.
EZ člen 70, 70/2, 70/3, 71, 71/2, 71/3. EZ-A člen 85, 85/2, 85/5. Uredba o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije člen 4, 13, 16, 69.
soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - pristojnost za izdajo soglasja - vezanost upravnega organa na postavljeni zahtevek
Z
Aktom o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o., je bila omenjena družba ustanovljena za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Ta je na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe v skladu z Uredbo o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije pristojna za odločanje v upravnem postopku na prvi stopnji o izdaji in zavrnitvi soglasja za priključitev nad distribucijsko omrežje.
Organ je pri odločanju vezan na postavljeni zahtevek, zato mora v primeru, ko stranka zahteva povečanje moči na istem merilnem mestu, njen zahtevek zavrniti, če meni, da za to niso izpolnjeni pogoji. Ne more pa določati pogojev, ki bi pomenili spremembo samega priključka in ne le njegove priključne moči.
davek od dobička pravnih oseb - opredmeteno osnovno sredstvo - investicijska olajšava - poslovna raba - dokazno breme
Na tožeči stranki, ki je nepremičnino opredelila kot opredmeteno osnovno sredstvo, je breme dokazovanja njene poslovne rabe, še zlasti ob upoštevanju, da gre za stanovanjski objekt v solasti tožeče stranke in soproge zakonitega zastopnika tožeče stranke.
parcelacija - mejna obravnava - stranka v postopku - pravni interes
S parcelacijo se ne spreminja pravno stanje na zunanjih mejah nastalih parcel.
Neutemeljene so navedbe o že priznanem statusu stranke v postopku, kar je bilo storjeno z vabilom na mejno obravnavo, saj sama mejna obravnava, opravljena v naravi s strani geodetskega izvajalca, še ne predstavlja upravnega postopka parcelacije, v katerem se lahko zahteva priznanje statusa stranke.
Tožeče stranke kot lastnice sosednje parcele, ki se s sporno mejo ne dotika v nobeni točki novonastalih parcelnih mej, nastalih z združitvijo in delitvijo, ne varujejo nobene svoje pravne koristi, ki bi bila priznana z zakonom in zato tudi ne izkazujejo pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku parcelacije.
ZDavP-1 nima podrobnejših določb glede vodenja postopka prodaje zarubljene premičnine, niti ne predvideva posebnih obvestil glede izbire ponudb oziroma ponudnikov. Gre namreč za način ravnanja z zarubljenim predmetom, pri čemer ne gre za odločanje o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih fizične ali pravne osebe na področju upravnega prava (1. odstavek 2. člena ZUP). Prav tako ni z nobenim predpisom določeno, da se v takšni zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, oziroma bi to zaradi varstva javnega interesa izhajalo iz narave stvari (2. odstavek 2. člena ZUP).
Odločitev upravnega organa glede izbire ustreznega ponudnika je bila sicer res sprejeta (gledano v širšem) v postopku davčne izvršbe, vendar se glede fizičnih ali pravnih oseb, ki niso (bile) stranke izvršilnega upravnega postopka, ni odločalo o njihovih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih s področja upravnega prava.
Kot podlago za začasni odvzem licence je Ministrstvo za notranje zadeve štelo kršitve po členu 75/1-4 v zvezi s 75/2 ZZasV, ki pa so bile vse storjene po uveljavitvi ZZasV-A, torej po 10. 11. 2007. Tako sodišče nima pomislekov v pravilnost uporabe določbe 40. člena ZZasV, upoštevajoč tudi odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-65/08-11 z dne 25. 9. 2008.
kataster stavb - prvi vpis stavbe v kataster stavb
Izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, saj jo je prvostopenjski organ izdal na zahtevo A.A., ki se izkazuje kot oseba, ki ima na podlagi pravnega posla pravico pridobiti lastninsko pravico na delu stavbe, na podlagi predloženega elaborata, iz izpodbijane odločbe pa izhaja, da v kataster stavb, skladno z 2. odstavkom 64. člena ZENDMPE, pri prvem vpisu predmetne stavbe v kataster stavb niti ni bil v evidenco vpisan lastnik, zaradi česar so tožbeni ugovori tožnika še toliko bolj pravno nerelevantni.
tujec - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pogoji za izročitev tujca
Postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev je določen v ZKP v členih od 521 do 537. Pogoje, ki so za izročitev določeni v 522. členu ZKP, mora ugotoviti senat okrožnega sodišča s sklepom, zoper katerega ima tujec pravico do pritožbe na sodišče druge stopnje (528. člen ZKP). Zadeva pa se pošlje ministru, pristojnemu za pravosodje, po pravnomočnosti navedenega sklepa (529. člen ZKP). Minister šele po tem izda odločbo, s katero izročitev dovoli ali ne dovoli (530. člen ZKP). Pristojno okrožno sodišče je s sklepom ugotovilo, da so zakoniti pogoji za izročitev tujca izpolnjeni in da je tožnik izkoristil možnost pritožbe zoper tak sklep v sodnem postopku. Sodišče je zato v upravnem sporu presojalo zakonitost uporabe (le) tistih zakonskih določb, ki jih je v izpodbijani odločbi morala uporabiti tožena stranka.
Tujcu, za katerega se zahteva izročitev po določbah ZKP, mora biti pravica do pribežališča že priznana v času odločanja tožene stranke.
upravni spor - zavrženje tožbe - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo - uporabno dovoljenje - pravni interes
Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločba tožene stranke, izdana v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Vendar s to odločbo uporabno dovoljenje ni bilo izdano, temveč je prvostopenjski upravni organ v njej le ugotovil pomanjkljivosti objekta, ki preprečujejo izdajo takega dovoljenja. Ne prvostopenjska, ne izpodbijana odločba zato ne moreta v ničemer posegati v pravni interes tožeče stranke. Tožeča stranka celo sama, z izrecnimi tožbenimi navedbami, svoj pravni interes utemeljuje izključno v zvezi z lastništvom zemljišča in izdajo uporabnega dovoljenja za objekt na tem zemljišču. Z odločitvijo prvostopenjskega upravnega organa, ki je predmet izpodbijane upravne odločbe, ni bilo odločeno ne o lastništvu zemljišča ali o vplivu tega lastništva na izdajo uporabnega dovoljenja, ne o izdaji uporabnega dovoljenja.
Tožnica je s predložitvijo pravnega mnenja dne 3. 12. 2003 po vsebini izpolnila to, kar ji je bilo naloženo z odločbo opr. št. Bpp Y, torej bi bila dolžna toženi stranki vrniti napotnico v roku 8 dni po opravljeni pravni pomoči, kar je navedeno tudi v 3. točki odločbe. Ker je tožnica predložila stroškovnik skoraj leto dni po preteku roka iz 4. odstavka 40. člena ZBPP, je tožena stranka pravilno uporabila pravno podlago 3. točke 1. odstavka 129. člena ZUP in predlog tožnice zavrgla, ker je prepozen. Sodišče pa ne more slediti zaključku tožene stranke, da je izdala dve napotnici in da je bila prva napotnica popolna z dnem, ko je bila vložena tožba, druga pa, ko je bila sklenjena sodna poravnava. Iz spisa sicer izhaja, da je upravičenka do brezplačne pravne pomoči prejela odločbo z dne 15. 1. 2004 in tudi dve napotnici, vendar je v spisu le napotnica pod opr. št. Bpp Z-2. Ker niti iz odločbe niti iz napotnice, ki je v spisu, niti iz napotnice, ki jo je tožnica izpolnjeno vrnila, ne izhaja, da bo tožena stranka izdala dve napotnici, od katerih bo prva obsegala to, kar je določeno v 1. alineji 1. točke odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, druga pa to, kar je opredeljeno v 2. alineji 1. točke omenjene odločbe, je odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi v nasprotju z njeno obrazložitvijo in sprejete odločitve tožene stranke ni mogoče preizkusiti.
ZUP člen 129, 129/1-4. ZVO-1 člen 40, 40/5, 40/6. ZPNačrt člen 58, 58/2, 58/4, 95, 95/5.
občinski podrobni prostorski načrt - postopek sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta - celovita presoja vplivov plana na okolje - odločba o obveznosti izvedbe postopka celovite presoje vplivov na okolje - ugotovitvena odločba - res iudicata
Odločitve, da v postopku izdelave istega prostorskega plana ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje, ni mogoče šteti kot zavrnitve strankinega zahtevka, ampak kot odločitev, ki ji je v korist zaradi ugotovitve, da v zadevi niso podane okoliščine, zaradi katerih bi se ji naložila obveznost izvedbe postopka celovite presoje vplivov plana na okolje.
Ker je bilo o zahtevku tožnice, da se toženka opredeli o potrebnosti celovite presoje vplivov na okolje oz. o njeni dolžnosti, da izvede ta postopek, odločeno z ugotovitveno odločbo, ni dopustno ponovno odločanje v isti upravni zadevi kljub spremenjeni dejanski in pravni podlagi, na katero se sklicuje toženka. Po določbi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP je v takih okoliščinah ponovno odločanje mogoče le v primeru predhodno izdane zavrnilne odločbe.
ZLS člen 33, 33/2, 46.a, 46.b, 47, 48. ZRLI člen 56, 56/5, 57. ZUS-1 člen 2, 2/1, 28, 28/3, 36, 36/1-2.
referendum - ljudska iniciativa - molk organa
Tožniki očitno niso vložili zahteve za naknadni referendum, saj tega dela zahteve niso vezali na nek že sprejet splošni akt občine ali na njegove posamezne določbe. Svetovalni referendum pa lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih razpiše le občinski svet iz svoje pristojnosti, da bi ugotovil voljo občanov. Iz določila 46.a. člena ZLS sicer izhaja, da občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon, kar pomeni, da je načeloma možen referendum tudi v drugih pravnih okvirih, kot je določen v 46. členu ZLS, vendar samo če poseben zakon to določa. Poseben zakon pa referenduma v zadevi, v kateri ga zahtevajo tožniki, ne določa, kar pa ne pomeni, da organ, na katerega so tožniki naslovili zahtevo, nima obveznosti z ustreznim aktom v procesnem smislu, ob smiselni uporabi določil ZUP odločiti o vlogi tožnikov.
Tožniki so z vlogo podali tudi zahtevo v smislu t.i. ljudske iniciative. Zahtevo so naslovili na občinski svet in na župana. Ker z ljudsko iniciativo niso zahtevali razveljavitve splošnega akta, bi moral pristojni organ o zahtevi odločati najkasneje v 1 mesecu.