Predlagatelja obnove nista dokazala, da bi morala biti v postopku denacionalizacije vključena kot upravičenca, niti zavezanca, niti, da sta fizični osebi, ki imata za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka, saj se z denacionalizacijsko odločbo ni odločalo o premoženju, ki bi moralo biti vrnjeno njima, niti ne o premoženju, za katerega bi v postopku izkazala, da je njuna last. Tako jima tudi v obravnavanem upravnem sporu, glede na določbo 20. člena ZUS, ne gre položaj stranke in tudi nista prizadeti osebi, ki bi jima morala biti dana možnost udeležbe v upravnem sporu (9. točka 1. odstavka 85. člena ZUS).
ZDoh člen 15, 15/3, 19, 15, 15/3, 19. ZDavP člen 136.
dohodnina - pokojnina iz tujine - davek od osebnih prejemkov
Ali napovedani prejemek predstavlja pokojnino, ki jo tožniku kot fizični osebi izplačuje država pogodbenica ali njena družbenopolitična skupnost iz proračuna ali iz posebnega sklada (kar bi pomenilo, da podlage za obdavčitev tega prejemka v RS ni), in v zvezi s tem relevantnih okoliščin, kot je izplačevalec pokojnine oziroma njegov pravni status, niti tožena stranka niti pred njo prvostopni organ sploh nista ugotavljala. Zato je dejansko stanje v bistvenih točkah ostalo nepopolno ugotovljeno.
Kritična presoja dejstva, kdaj je prevod avtorsko delo, kdaj pa ne, mora obstajati ne glede na to, da so pri posameznih prevodih avtorskih del ustvarjalne možnosti že v osnovi omejene. V kolikor so omejene do te stopnje, da jih dejansko sploh ni, opravljeno delo kriterija individualnosti ne izpolnjuje. Skladno z zakonom ni vsak prevod dela avtorsko delo, pri čemer zakon, kadar navaja, kaj (zlasti) velja za avtorsko delo, samo primeroma našteva vrste dela, ki lahko pridejo v poštev za opredelitev kot avtorska, v kolikor izpolnjujejo kriterije iz 5. člena zakona.
prisilna izterjava - zastaranje izterjave davka - dolg - odmera davka od dohodkov iz dejavnosti
Postopek izvršbe je v danem primeru, ne glede na to, da se je začel zoper sedaj že izbrisano družbo in nadaljeval zoper njenega aktivnega družbenika, enoten postopek.
Po določbi 137. člena ZPP se sodna pisanja, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo njemu. Glede na ugotovitev, da je bila sodna odločba pravilno vročena pooblaščenki tožeče stranke, je sodišče zavrnilo tožnikovo zahtevo za osebno vročitev sodbe z dne 14. 6. 2005 ob smiselni uporabi 299. člena ZPP.
CZ člen 158, 158/2. Uredba za izvajanje carinskega zakona člen 670, 670.
povračilo carinskega dolga - obresti za plačan carinski dolg - carina
Obresti za plačan carinski dolg se po 2. odstavku 158. člena CZ plačajo le, če je do zahtevka za povračilo plačane carine prišlo zaradi velike malomarnosti carinskega organa. Ugotovitev, da je do zahtevka za povračilo plačane carine prišlo zaradi velike malomarnosti carinskega organa, je del dejanskega stanja, ki se ugotavlja v posebnem postopku.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZDavP člen 50/1, 50/4, 1, 1/5, 50, 50/1, 50/4, 1, 1/5, 50. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4. ZUP člen 153, 153/2, 153, 153/2.
nadaljevanje postopka proti družbeniku - davčni postopek - stranka v postopku - izbris družbe po ZFPPod
Če pravna oseba preneha in pravica ali obveznost oziroma pravna korist, ki se uveljavlja v postopku, lahko preide na pravne naslednike, organ s sklepom prekine postopek. Če pa postopka ni mogoče nadaljevati, ker stranka nima pravnih naslednikov, je to razlog za ustavitev postopka.
dvojno obdavčevanje - v tujini plačan davek - dohodnina
Tožniku je bil pri odmeri dohodnine v skladu z določbami 24. člena Konvencije davek, ki ga je plačal v Avstriji, utemeljeno priznan kot odbitek od dohodnine samo do višine v Sloveniji odmerjene dohodnine. To pomeni, da je zmotno njegovo stališče, da je upravičen do vračila v Avstriji plačanega davka, ki presega v Sloveniji odmerjeno dohodnino.
Zahteva za vračilo zamudnih obresti, plačanih na podlagi izvršilnega naslova, je do njegove (pravnomočne) odprave v delu, na katerega zahteva nanaša, preuranjena.
ZDen člen 32/2, 19, 19/1, 19/1-4, 32/2, 19, 19/1, 19/1-4.
vrnitev premoženja v naravi
Iz vsega navedenega izhaja, da ne obstajajo ovire za vračilo zemljišča v naravi, saj ne gre za zazidano stavbno zemljišče (2. odstavek 32. člena ZDen), z vrnitvijo nepremičnine v naravi pa se tudi ne bi bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin (4. točka 1. odstavka 19. člena ZDen).
ZGO-1 člen 66. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V2 Trnovo - Tržaška cesta (1988) člen 1. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo - Tržaška cesta (2001) člen 4.
gradbeno dovoljenje - prostorski akt - skladnost projekta s prostorskim aktom - prostorski ureditveni pogoji - razlaga predpisa
Razlaga tožeče stranke, ki se nanaša na razmerje splošnih in posebnih določb Odloka, ni pravilna. Glede na določbe 5. in 2. člena Odloka je treba zagovarjati razlago, da so v posameznih morfoloških enotah dovoljeni samo posegi, ki so izrecno določeni, in glede na tako razlago ni nikakršne potrebe, da bi bilo izrecno določeno, kateri izmed posegov, določenih v splošnih merilih in pogojih, v posamezni morfološki enoti niso dovoljeni.
Gradbeno dovoljenje izda pristojni upravni organ. Ta tudi samostojno razlaga materialne predpise, in ne organ lokalne skupnosti, ki je materialni predpis sprejel kot tudi ne javni zavod, ki je pristojen za varovanje naravne in kulturne dediščine.
URS člen 35, 125, 153, 15, 19, 32, 35, 125, 153, 15, 19, 32. ZPol člen 35, 35. ZAzil člen 43, 57, 27, 29, 36, 43, 57, 27, 29, 36. ZTuj-1 člen 75, 75.
zloraba postopka - ugotavljanje istovetnosti - dokazni standard - omejitev gibanja
Argumentacija tožene stranke, da je podlaga za omejitev gibanja tožnika tudi določilo 1. alineje 1. odstavka 27. člena ZAzil v zvezi z določilom 43. člena ZAzil, je pravno nepravilna. Drži, da je identiteta nesporno ugotovljena na podlagi navedenih uradnih dokumentov s sliko, vendar pa za odločanje v azilnem postopku in za izdajo izkaznice prosilca za azil ni potrebno, da je istovetnost prosilca za azil nesporno ugotovljena do te mere, kot stopnjo verodostojnosti izkazujejo omenjeni trije osebni dokumenti. Bistvo azilnega postopka zaradi njegove narave je v tem, da je vprašanje istovetnosti prosilca za azil lahko eno izmed elementov v celoviti presoji verodostojnosti tožnika in s tem dokazne ocene o tem, ali je tožnik dokazal utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi. Tožena stranka torej ni imela podlage za omejitev gibanja tožniku v 1. alineji 27. člena ZAzil, ker bi za omejitev gibanja na tej podlagi morala utemeljiti dvom v izjavo tožnika o njegovi identiteti. Izkazani (zadosten) dvom v verodostojnost zatrjevane identitete zahteva pojem "potrebno" v določilu 1. odstavka 27. člena ZAzil;
URS člen 120, 125, 25, 35, 54, 120, 125, 25, 35, 54. ZS člen 3, 11. ZUS člen 30, 69, 30, 69. ZTuj-1 člen 28, 28.
začasna odredba - varstvo otrokovih koristi - azil - dovoljenje za bivanje - predhodno vprašanje
Pravni institut dovoljenja bodisi iz 16(1)(e) ali 16(1)(c) člena Uredbe je sicer institut prava EU, vendar ga je treba interpretirati v povezavi z nacionalno ustavno in zakonsko ureditvijo, ker izhaja tudi iz Uredbe, ki v določilu 2. odstavka 3. člena državam daje t.i. klavzulo suverenosti. Iz nobene določbe Uredbe ni mogoče izpeljati razlage, da se dovoljenje za bivanje iz določila 9(1) člena Uredbe v povezavi z določilom 2(j) člena Uredbe nanaša zgolj na določbo 20(1)(e) člena v zvezi z določbo 16(1)(c) člena Uredbe, ki se nanaša na prosilce za azil, in da se dovoljenje za bivanje ne nanaša tudi na določbo 20(1)(e) člena v zvezi z določbo 16(1)(e) člena Uredbe, ki se nanaša na državljana tretje države, ki naj bi po mnenju Vrhovnega sodišča imel status tujca. Z vidika ciljev Uredbe je treba šteti, da gre v predmetni zadevi za enoten azilni postopek, saj so tožniki ves ta čas v Sloveniji in je do ustavitve azilnega postopka prišlo zaradi umika prošnje tožnikov, ki pa je bil sprožen ne zaradi tega, ker tožniki niso več hoteli, da bi se obravnavala njihova vloga za azil, ampak zaradi tega, da bi preprečili nezakonito premestitev v drugo državo (članico EU). Kadar pristojni organ ne odloči o zahtevi za izdajo začasne odredbe v zakonskem roku iz določila 3. odstavka 30. člena ZUS, sodišče šteje, da je procesna predpostavka iz določila 1. odstavka 69. člena ZUS izpolnjena. Bivanje v Centru za tujce ni prilagojeno daljšemu bivanju, predvsem pa ne omogoča daljše nastanitve otrok, tako da bi se v največji meri upoštevale koristi otrok.
napredovanje v naziv - obnova postopka - izobrazba
Dejstvo o enakovrednosti študija oziroma diplom je nastalo po končanem upravnem postopku, zato je lahko le razlog za uvedbo novega postopka, ne pa za obnovo že končanega postopka.
klavzula pravnomočnosti - sprememba potrdila o pravnomočnosti - upravni postopek
V zvezi z izdanim potrdilom stranka nima pravnega sredstva, pač pa lahko zahteva spremembo potrdila oziroma pri potrdilu o pravnomočnosti popravo pomote na potrdilu (5. odstavek 225. člena ZUP). Takšna poprava pomote glede pravnomočnosti pa se opravi na podlagi ugotovitvenega postopka. V postopku v zvezi s popravo potrdila o pravnomočnosti pa stranka ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost odločbe, katere pravnomočnost se potrjuje.
potrdilo o izvršljivosti plačilnega naloga - prisilna izterjava denarne kazni
V tej zadevi obravnavani plačilni nalog predstavlja izvršilni naslov v smislu določbe 2. točke prvega odstavka 43. člena ZDavP, med strankama upravnega spora pa je sporno (glede na to, da tožnik ugovarja potrdilu o izvršljivosti, navedenem na plačilnem nalogu), kakšne ugovore lahko stranka uveljavlja zoper takšen plačilni nalog v postopku izterjave. Določba prvega odstavka 45. člena ZDavP določa, da se zoper sklep o prisilni izterjavi in zoper druge sklepe, izdane v postopku prisilne izterjave, lahko dolžnik pritoži. Navedena določba pritožbenih razlogov, dopustnih v postopku prisilne izterjave, ne našteva, zato je potrebno dopustnost pritožbenih ugovorov v tem postopku presojati predvsem z vidika določbe prvega odstavka 46. člena ZDavP, po kateri s pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo. Upoštevaje navedena določila v povezavi z določbo 2. točke 43. člena ZDavP so torej v izvršilnem postopku dopustni pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na izvršljivost izvršilnega naslova ter na klavzulo o izvršljivosti, ki je sestavni del sklepa o prisilni izterjavi. Utemeljenost ugovorov pa je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
ZDDPO člen 11, 12, 24, 11, 12, 24. ZDavP člen 15, 15.
davčno priznan odhodek - davek od dobička pravnih oseb
Nastanek oziroma veljavnost poslovnega dogodka je možna tudi na ustni podlagi. Pri tem pa tožeča stranka izhaja iz napačne predpostavke, da bi moral biti strošek iz tako nastalega posla avtomatično priznan kot davčni odhodek iz razloga, ker je nastal na ustni podlagi in torej ustreznih listinskih dokazil ni. Takšno tolmačenje zakona iz davčnih predpisov ne izhaja.
ZUP člen 4, 4. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji člen 13, 35, 36, 13, 35, 36.
javnopravna stvar - državna pomoč - sofinanciranje regionalnega projekta - strukturni skladi
Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je po mnenju sodišča potrebno šteti, da gre za javnopravna stvar. ZUP v 4. členu določa, da se v takih stvareh upravni postopek smiselno uporablja, kolikor javnopravna področja niso urejena s posebnim postopkom. V obravnavanem primeru postopkovne določbe glede obravnavanega razpisa ne vsebuje noben zakon, pač pa podzakonski akt - Uredba o izvajanju javne porabe sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji. V smislu 4. člena ZUP se za vprašanja pravila postopka, poleg razpisnih določb, uporabljajo tudi zadevna pravila ZUP. Materialno pravne določbe glede formalne in vsebinske popolnosti vloge določa razpis.
zazidano stavbno zemljišče - ovire za vrnitev v naravi - funkcionalno zemljišče - denacionalizacija
Na zemljišču parc. št. 63/2 k.o. A. nesporno stoji objekt (stanovanjska stavba), ki prav tako nesporno ni v tožnikovi lasti. To pomeni, da je sporno zemljišče, to je zelenica in asfaltirana pot, v funkciji zgrajenih objektov. Čim pa je tako, vrnitev v naravi po določbi drugega odstavka 32. člena ZDen ni mogoča. Dostopna pot namreč služi redni rabi stanovanjske stavbe. Enak status zemljišča pa ima tudi zelenica. Ob zaključku, da sporna zelenica predstavlja funkcionalno zemljišče k objektu, stoječem na tej parceli, glede na določbo drugega odstavka 32. člena ZDen ni mogoče tehtanje, ali bi ta zelenica nemara funkcionalno bolj pripadala sosednji, to je tožnikovi, parceli.