odpravnina - trajni presežek - osnova za odpravnino
V obračunsko osnovo za izračun odpravnine po 3. odstavku 36f. člena ZDR je na zahtevo delavca potrebno upoštevati zneske izplačil iz naslova plače, do katerih je bil delavec v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja upravičen (in sicer zneske plač na delovnem mestu, na katerega je bil delavec formalno razporejen oz. zneske nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, ki ga je delavec prejemal po odločbi ZPIZ).
kršitev znamke - prekluzivni rok - splošno znana in sodno znana dejstva
V primeru uspešnega izpodbijanja pravice do znamke po 116. čl. ZIL-1
je imetniku splošno znanega znaka podeljena močnejša pravica od
pravice do znamke, pridobljene z registracijo. To pomeni, da naše
pravo omogoča pridobitev izključne in subjektivne pravice do znamke
tudi z uveljavitvijo znaka v gospodarskem prometu, če je znak postal
splošno znan.
Pravica do znamke, pridobljena z registracijo pri Uradu za
intelektualno lastnino, velja, upoštevaje teritorialni princip, na
celotnem ozemlju naše države. Določilo 116. čl. ZIL-1 pa ne določa,
da mora biti znak splošno znan na celotnem ozemlju RS. Zato bi bila
takšna zahteva za obstoj močnejše pravice iz 116. čl. ZIL-1 po
prepričanju pritožbenega sodišča prestroga. Kljub temu pa, upoštevaje
zgoraj razloženo kolizijo med znakom in znamko, za pojem "splošno
znanega" znaka ni nepomembno, ali je znak poznan v pretežnem,
pomembnem delu države, ali pa le na ožjem območju. V slednjem primeru
bi bilo namreč težko zagovarjati, da je znak splošno znan in da ima
oseba, ki ga uporablja za označevanje blaga oz. storitev močnejšo
pravico od osebe, ki je pridobila pravico do znamke (za območje cele
države) z registracijo. Zato je kriterij za presojo "splošno znanega
znaka" najprej njegova uveljavitev na pomembnem, to je znatnem,
precejšnem delu območja države.
In ker je nasprotno tožbo zaradi zatrjevane kršitve znamke vložila
šele 24.12.1999, je od pridobitve pravice do znamke z odločbo Urada
za intelektualno lastnino 304-67/95-1157-MB-5 z dne 27.6.1996
(priloga B 4a; 1. odst. 60. čl. ZIL/92) potekel prekluzivni
subjektivni rok (materialnega prava) iz 1. odst. 97. čl. takrat
veljavnega ZIL/92.
Po preteku omenjenga roka imetnik pravice do znamke namreč izgubi
pravovarstveni zahtevek proti kršitelju, za katerega je vedel.
ZOdv člen 11, 11/1, 11, 11/1. ZST člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZPP člen 95, 95/1-1, 96, 116, 116/1, 497, 497/2, 497/3, 95, 95/1-1, 96, 116, 116/1, 497, 497/2, 497/3.
vrnitev v prejšnje stanje - pooblastilo odvetnika
Pritožnik ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je imel pooblaščenec tožene stranke splošno pooblastilo za njeno zastopanje. V okviru splošnega pooblastila pa ima pooblaščenec po 1. točki prvega odstavka 95. člena ZPP pravico vložiti tudi redno pravno sredstvo oziroma napoved le-tega brez izrecnega soglasja pooblastitelja (prim. še 96. člen ZPP). Tudi Zakon o odvetništvu v prvem odstavku 11. člena daje odvetniku pravico, uporabiti v mejah zakona in pooblastila vsako pravno sredstvo, za katerega misli, da lahko koristi stranki, ki jo zastopa. Ker je odvetnik tožene stranke kot njen pooblaščenec glede na splošno pooblastilo lahko vložil napoved pritožbe, če je menil, da je to v interesu stranke, ki jo zastopa, posebno navodilo stranke ni bilo potrebno.
Zgolj dejstvo bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke ob izkazanem splošnem pooblastilu odvetniku za njeno zastopanje (priloga B 12) ne more biti opravičljiv razlog za zamudo vložitve napovedi pritožbe in s tem za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje (prvi odstavek 116. člena ZPP).
nadurno delo - delo preko polnega delovnega časa - plačilo nadur
Tudi če delodajalec pisno ne odredi dela preko polnega delovnega časa, je delavec upravičen do plačila nadur, ki jih je moral opraviti, s tem, da se dodatek za delo preko polnega časa, kot ga določa kolektivna pogodba, lahko upošteva le pri takšnem številu nadur, kot jih omejuje določba 24. člena ZTPDR (8 ur tedensko oz. 20 ur mesečno). Za preostale ure pa delavcu pripada plačilo brez dodatka za delo preko polnega delovnega časa po KP.
ZGD člen 274, 274. ZTPDR člen 80, 80/2, 80, 80/2. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 26, 26.
disciplinski postopek - zastaranje disciplinskega postopka
1. Določbe 274. čl. ZGD ne dajejo podlage za zaključek, da bi nadzorni svet lahko prevzel odločanje v zvezi z vodenjem gospodarske družbe, kamor sodijo tudi disciplinski postopki, saj je to v pristojnosti uprave d.d.. Delovnopravna in korporacijska zakonodaja (ZDR, ZTPDR ter ZGD) med seboj nista bili povsem usklajeni, zato bi lahko bil v predhodnem obdobju kot pristojni organ za odločanje o ugovoru v disciplinskem postopku določen nadzorni svet. Ker statut d.d. nadzornemu svetu ni dal te pristojnosti, takih pooblastil pa tudi ob upoštevanju zakonskih določil nima, je o ugovoru v disciplinskem postopku odločil nepristojni organ, kar ni zakonito.
2. Sodišče I. stopnje je zakonito razveljavilo samo dokončno odločitev nadzornega sveta, ker ta ni bil pristojen za odločanje na II. stopnji v disciplinskih zadevah in naložilo le vrnitev delavca na delo. Pravilna je tudi odločitev sodišča, da zastaranje disciplinskega postopka ni teklo v času sodnega postopka.
razporeditev na drugo delovno mesto - poklicno delo v vojski - strokovna izobrazba
V kolikor je tožnik na dan uveljavitve ZObr, to je 14.1.1995, imel 15 let skupne zavarovalne dobe in je bil na dan 18.7.1991 pripadnik stalne sestave Teritorialne obrambe, je zanj potrebno uporabiti določbo 1. odst. 109. člena ZObr, kar pomeni, da se šteje, da je imel dne 14.1.1995 tako stopnjo strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za delovno mesto, na katerega je bil tega dne razporejen. Prehodna določba 1. odst. 109. člena namreč določeni kategoriji oseb, ki so opravljale poklicno delo v vojski dne 14.1.1995 in ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, zagotavlja pridobljene pravice.
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po določbi 2. in 6. alinee 111. člena ZDR/2002. Pri tem ni kršila 2. odst. 82. člena ZDR/2002, saj je tožniku dne 6.5.2003 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ker v času bolezni ni spoštoval navodil zdravnika in je opravljal fizična dela. Tožnik je podal zagovor o kršitvah. Tožena stranka ni kršila določbe 2. odst. 83. člena ZDR/2002, ker tožniku ni vročila pisne obdolžitve, saj navedena določba zakona ne govori o obdolžitvi, temveč le o zagovoru delavca v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker tožnik verjetnosti terjatve ni izkazal, tudi zatrjevanje nenadomestljive škode ni odločilno.
ZSReg člen 10, 10-3, 12. ZGD-F člen 354, 354/1, 354/2, 454, 454/5. Sodni red člen 247.
vpis sprememb v sodni register - sprememba osnovnega kapitala - udeleženec v postopku - vročitev sklepa - rok za pritožbo - dokazovanje - rimeru zmanjšanje osnovnega kapitala - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pravnomočnost - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
Registrsko sodišče preveri ali listine, ki morajo biti priložene k predlogu za vpis zmanjšanja osnovnega kapitala v sodni register, dokazujejo dejstva, ki so pomembna za vpis v sodni register. Iz skupščinskega osnovnega kapitala, iz predložene bilance pa obstoj pogojev iz 2. odst. 354. čl. ZGD-F. Napačno potrdilo vpisničarja o pravnomočnosti registrskega sklepa odpravi registrski sodnik z odredbo.
Tožena stranka tožniku ni izdala niti vročila kakršnegakoli sklepa o njegovi novi plači oz. o razporeditvi na drugo delovno mesto, s samim sprejemom in uveljavitvijo splošnih aktov tožene stranke pa se niso spremenile tožnikove pravice. Pogodba o zaposlitvi lahko določa le več pravic, kot jih določajo splošni akti delodajalca. V tem primeru ne velja pravilo, da mora biti individualni akt v skladu s splošnim aktom, temveč pravilo, da individualni akt lahko določa več pravic kot splošni akt.
Izvršitelj do nagrade za vročanje in do povračila materialnih stroškov (za PTT, fotokopije) ni upravičen, ker povračilo teh stroškov v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in v povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom ne predstavlja posebne stroškovne postavke, temveč so ti stroški vsebovani že v ceni storitve rubeža oziroma drugega dejanja izvršbe ali zavarovanja.