Objektivno slabo finančno stanje (in s tem objektivno slabe možnosti za izterjavo) samo po sebi tudi ni dolžnikovo aktivno onemogočanje izterjave. Zato predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve ni utemeljeval le z argumentacijo, da je izkazano zgolj objektivno nevarno stanje, ne pa tudi subjektivno delovanje.
Terjatve delavca, ki nastanejo zaradi začetka stečajnega postopka (odpravnine), spadajo med stroške stečajnega postopka, in ne delijo usode terjatev stečajnih upnikov, od katerih se nekatere poplačajo kot stroški stečajnega postopka, to pomeni prednostno. Potrebno je ločiti terjatve, ki so stroški stečajnega postopka (to so odpravnine po noveli ZJSRS), od terjatev, ki se poplačajo "kot stroški" (to so priviligirane terjatve iz 2. odst. 160. čl. ZPPSL - terjatve delavcev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka). Stroški se izločijo iz stečajne mase in šele iz preostalih sredstev, iz t.i. razdelitvene mase, se poplačajo upniki.
Odpravnina, ki pripada delavcu v posledici prenehanja delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca (prisilna poravnava ali stečaj) je posledica potrjene prisilne poravnave oz. začetka stečaja. Potrjena prisilna poravnava nima pravnega učinka na tovrstno terjatev in jo je delodajalec dolžan izplačati v polnem znesku, ne pa pod pogoji prisilne poravnave.
Na terjatve iz naslova razlike nadomestila plače se učinki prisilne poravnave ne nanašajo, saj prisilna poravnava (po 2. odst. 60. čl. ZPPSL) nima pravnega učinka na priviligirane terjatve upnikov, med katere spadajo med drugim tudi plače za zadnje 3 mesece pred pričetkom stečajnega postopka.
Regres za letni dopust ni priviligirana terjatev, zato se izplača pod pogoji prisilne poravnave.
Tožeča stranka zahteva s tožbo varstvo služnostne pravice do svetlobe, zraka, miru. Gre za negativno služnost. Tako posest služnostne pravice pa ima le tisti, ki je takšno služnost pridobil od služnostnega zavezanca, ne pa vsakdo, ki zatrjuje, da se mu z obstojem objekta odvzame svetloba, razgled ...
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/5, 89, 89/2. ZIZ člen 270, 272.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost - začetek teka roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor delavca - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - ZDR 2002
Ker podatki, ki jih delavec navede v zagovoru, lahko vplivajo na odločitev delodajalca glede podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga oz. razloga nesposobnosti, se lahko šteje, da se delodajalec šele po zagovoru delavca seznani z vsemi relevantnimi elementi odpovednega razloga, oz. z vsemi okoliščinami, od katerih je lahko odvisna utemeljenost odpovednega razloga v smislu 2. odst. 89. čl. ZDR 2002. S tem dnem prične teči subjektivni 30-dnevni rok za podajo odpovedi iz 5. odst. 88. člena ZDR 2002.
V primeru izpodbijanja nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre za sodno uveljavljanje nedenarnih terjatev, zato mora sodišče pri presoji pogojev za izdajo začasne odredbe izhajati iz 272. člena ZIZ.
Za vprašanje obstoja verjetnosti tožničine nedenarne terjatve je pomembno, ali je delodajalec spoštoval postopek pred odpovedjo, opredeljen v 83. členu ZDR (2002) in ali sta obstajala kumulativno določena pogoja za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 110. člena ZDR (2002). Ker 2. odstavek 83. člena ZDR (2002) uzakonja pravico do zagovora v postopku pred odpovedjo, istočasno pa odkazuje na smiselno uporabo določbe 1. in 2. odstavka 177. člena ZDR (2002), to pomeni, da je tudi v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti ter pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, potrebna neka "pisna obdolžitev" delavca oziroma pisno obvestilo, v katerem bodo navedena vsa relevantna dejstva, ki bodo vsebinsko opredeljevala odpoved. Ta pisna obdolžitev mora biti delavcu vročena na način, kot ga določa 2. odstavek 180. člena ZDR (2002), tj. osebno, praviloma v prostorih delodajalca oz. na naslovu prebivališča, s katerega delavec dnevno prihaja na delo. To mora upoštevati delodajalec tako v disciplinskem postopku kot v postopku pred odpovedjo, sicer bo odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni ustrezno utemeljena, saj niso izkazani pogoji po 110. členu ZDR in sicer obstoj razloga za izredno odpoved, (v odpovedi je citirana le 1. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), prav tako pa niso navedene okoliščine, zaradi katerih ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, kar je bistvena značilnost izredne odpovedi. Zato je podana verjetnost obstoja nedenarne terjatve.
Verjetnost terjatve ni izkazana, saj so izpolnjeni pogoji po 1. odstavku 110.člena ZDR (2002), izkazan pa je tudi odpovedni razlog po 6.alinei 111. člena ZDR (2002) (zloraba bolniškega staleža).
Tožnik, ki ni vključen v sindikat, ni diskriminiran oz. ni slabše obravnavan od delavcev, ki so sindikalno organizirani, čeprav zanj ne pride v poštev 85. člen ZDR (2002). ZDR (2002) tudi delavcu, ki ni član sindikata, daje možnost, da se obrne na inšpekcijo za delo, ki lahko zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do poteka roka za sodno varstvo (oz. arbitražo), v skladu z določbo 3. odstavka 227. člena ZDR (2002), zato ni podana kršitev 14. in 22. člena URS.
Vložena ustavna pritožba zoper pravnomočno sodbo o temelju denarnega zahtevka v smislu določb 205. in 206. čl. ZPP ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v zvezi z odločanjem o višini denarnih zahtevkov.
Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva člen 45. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
odpoved - kriteriji za določitev presežnih delavcev - ugotavljanje presežkov na nivoju celega podjetja
V primeru organizacijske enote, v kateri je zaradi prekinitve naročila zunanjega naročnika prenehala potreba po opravljanju vseh del, je šlo za dislocirano enoto, zato je tožena stranka (skladno s 45. členom branžne kolektivne pogodbe) zakonito ugotavljala presežne delavce zgolj na nivoju te organizacijske enote.
Zakonitost reševanja trajnih presežkov delavcev v okviru dislocirane organizacijske enote je treba presojati tudi glede na vprašanje, ali se šteje, da so zaradi prenehanja potreb po delu v organizacijski enoti obstajali resni operativni razlogi za prenehanje delovnega razmerja tudi v drugih dislociranih organizacijskih enotah tožene stranke.
pravična denarna odškodnina - uporaba domačega in tujega prava - pravni standard - interes pravičnosti - individualizacija odškodnine
Kadar je treba uporabiti v odškodninski zadevi tuje pravo, je potrebno pravni standard "pravična denarna odškodnina" napolniti upoštevaje vse okoliščine primera. Takšna okoliščina pa je tudi dejstvo, da oškodovanec živi v Sloveniji.
znižanje plač pri zasebnih delodajalcih - premalo izplačana plača - preoblikovanje podjetja - zastaranje terjatve
Delodajalec je delavcem znižal plače v nasprotju s predpisanim postopkom po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo in Kolektivni pogodbi za gostinstvo in turizem, zato je delavec utemeljeno vtoževal razlike iz naslova premalo izplačane plače. V kolikor bi delodajalec izplačeval delavcem znižane plače v skladu s predpisanim postopkom po navedenih kolektivnih pogodbah, bi bila podana pravna podlaga, da bi se izdani certifikat iz leta 1996 uporabil samo v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja. Delavec glede prejetega certifikata ni podal soglasja za korporacijsko transformacijo, s sporazumom o prenehanju delovnega razmerja pa se tudi ni odpovedal razliki v plači, zato je upravičen do njegovega gotovinskega izplačila, ker so bile plače pri toženi stranki nezakonito znižane.
Obvestilo o izdanem certifikatu ni povzročilo pretrganja 5-letnega zastaralnega roka, v katerem zastarajo terjatve iz naslova plač, saj je bilo izdano delavcem zgolj za sodelovanje v lastninskem preoblikovanju podjetja, predstavlja pa podlago za presojo premalo izplačane plače po višini.
sistemizacija delovnih mest - plača - razporeditev
Delavec ima pravico do plače po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi tudi po spremembi notranje organzacijske strukture pri delodajalcu, vse do takrat, ko ga delodajalec z dokončnim sklepom razporedi na delovno mesto po novi sistemizaciji delovnih mest. Sama sprememba sistemizacije še ne pomeni, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati v delu, ki določa višino plače.
V kolikor tožnica po priznanem obsegu terjatve ne bi skrčila tožbe, bi sodišče v tem delu zahtevkov zavrglo tožbo in odločilo o zahtevanih stroških postopka. Vložitev tožbe je bila potrebna, s takšnim procesnim dejanjem pa so na strani tožnice nastali stroški postopka. Zato je odločitev, da se ti tožnici povrnejo, v celoti materialnopravno pravilna.
ZDR (1990) člen 103, 103. ZPP člen 70, 70-5, 70, 70-5.
disciplinski postopek
Sodelovanje strokovnega sodelavca pri vodenju disciplinske obravnave ne pomeni, da strokovni sodelavec odloča o sami stvari, zaradi česar kasneje ne bi mogel kot član senata sodelovati v drugostopenjskem disciplinskem organu. Zato v takem primeru ni podana kršitev po 5. točki 70. člena ZPP, ki se skladno z 103. členom ZDR uporablja v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev pri delodajalcu.
1. Najemodajalec ni dolžan skleniti najemne pogodbe z uporabnikom, če so pri tem podani tisti krivdni razlogi, zaradi katerih bi najemodajalec lahko odpovedal najemno pogodbo najemniku. Obveznosti plačevanja najemnine se najemnik ne more izogniti, doseže lahko le subvencionirano najemnino, skladno z določili Stanovanjskega zakona. 2. Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih je toženec predlagal, ampak le tiste, ki so za pravdo pomembni.
Zastaralni rok za plačilo premalo izplačane plače ni začel teči šele z dnem, ko je tožnik zvedel za upravičenje do lastninjenja družbenega premoženja, čemur je bil namenjen certifikat. Razlika neizplačane plače do višine kolektivne pogodbe je bila le metodološka osnova za izračun višine upravičenja delavca pri lastninjenju družbenega premoženja. Rok za izpolnitev, to je za izplačilo plače, je določen s kolektivno pogodbo. S tem dnem je delodajalec prišel v zamudo in tedaj je začelo teči tudi zastaranje terjatve za plačilo premalo izplačane plače.
varstvo pravic delavcev - postopek pri delodajalcu - sodno varstvo
Toženka je odpovedala tožniku delovno razmerje, tožnik pa zoper takšno odločitev ni vložil nikakršne pisne zahteve ali ugovora, kar pomeni, da ni ravnal v skladu z določbo 1. odst. 80. člena ZTPDR. To pa v skladu z določbo 2. odst. 83. člena ZTPDR predstavlja procesno predpostavko za vložitev tožbe, katero je v smislu presoje dopustnosti odločitve o stvari sami moralo upoštevati sodišče prve stopnje.
prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zadržanje učinkovanja odločbe o prenehanju delovnega razmerja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nedenarna terjatev - nevarnost - ZDR 2002
Tožnica bo do konca odpovednega roka deležna izplačila ustreznega nadomestila plače, po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pa bo pridobila denarno nadomestilo pri pristojnem zavodu za zaposlovanje. Ker odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne bo povzročila hujših posledic za njeno preživljanje oz. za preživljanje njenih družinskih članov, niti ne bo v bistveni meri povzročila manjše zmožnosti nakupa zdravil, predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
odpoklic in odpravnina direktorja - odpoved - pravica do odpravnine
Uprava ustanovitelja tožene stranke v času mandata tožnika ni ugotovila bistvenih nepravilnosti pri vodenju tožene stranke, zato ni bilo dejanske podlage, ki bi tako v subjektivnem kot objektivnem smislu utemeljevala tožnikov predčasni odpoklic s funkcije direktorja in je zato tožnik upravičen do odpravnine v skladu z določbo 3. odstavka 449. člena ZGD.