• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 8
  • >
  • >>
  • 101.
    UPRS Sodba in sklep I U 406/2022-14
    11.4.2022
    UP00059305
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18.
    mednarodna zaščita - odgovorna država članica - predaja prosilca drugi državi - pogoji - začasna odredba
    Predaja prosilca ali druge osebe iz 18. člena Uredbe Dublin III iz države članice, ki poda zahtevo, v odgovorno državo članico, se izvede v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki poda zahtevo, po posvetu med zadevnima državama članicama, kakor hitro je to praktično izvedljivo in najkasneje v šestih mesecih po odobritvi zahteve, da bo druga država članica sprejela ali ponovno sprejela zadevno osebo (prvi odstavek 1. točke 29. člena Uredbe Dublin III). V kolikor se predaja tožnika v tem roku ne bi opravila, pa bi RS avtomatsko postala odgovorna država članica za obravnavo tožnikove prošnje na podlagi 2. točke 29. člena te iste uredbe.
  • 102.
    UPRS Sodba I U 660/2020-14
    11.4.2022
    UP00064247
    ZUP člen 260, 260-1, 260-4, 279, 279-5.
    carina - carinska deklaracija - naknadno preverjanje carinske deklaracije - potrdilo o gibanju blaga - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - ničnost - razlogi za ničnost
    Tožnik kot novo dejstvo oziroma nov dokaz navaja Navodilo o izpolnjevanju in izdaji potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED za blago, ki ga iz Slovenije izvozi izvoznik s sedežem v drugi državi članici Skupnosti št. 3/2007 z dne 19. 6. 2007. Navedeno navodilo carinskega organa in njegov preklic tožnik v tožbi opredeljuje kot podzakonski akt oziroma kot obvezni operativni sekundarni vir prava. V takšnem primeru uporaba takšnega akta predstavlja uporabo materialnega prava in ne gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz. Napačna uporaba materialnega prava pa ni navedena v določbi 260. člena ZUP kot razlog za obnovo postopka. Navodilo oziroma razveljavitev tega navodila, na katerega se carinski organ pri izdaji predmetnih dokončnih upravnih odločb niti ni opiral, ne predstavlja novega dejstva oziroma novega dokaza.
  • 103.
    UPRS Sklep I U 371/2022-7
    8.4.2022
    UP00062069
    ZZDej-J člen 5, 44e, 44f. ZUS-1 člen 32, 32/3.
    začasna odredba - težko popravljiva škoda
    Če stranka nima pravno zavarovanega konkretnega upravičenja, torej, če je za potrebe odločanja o začasni odredbi izkazana zgolj možnost premoženjske koristi in možnosti širjenja obsega koncesijske dejavnosti – potem težko popravljiva škoda ni izkazana v zadostni meri.
  • 104.
    UPRS Sodba I U 181/2022-18
    8.4.2022
    UP00061132
    ZMZ-1 člen 21, 23, 26, 27.
    mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje - verodostojnost - dokazna ocena - prosilec iz Alžirije
    Okoliščine oziroma dejanja, ki jih tožnik zatrjuje, ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, oziroma njegovim izjavam o specifičnih individualnih okoliščinah in dejanjih ni mogoče verjeti, ker ni bila ugotovljena tožnikova splošna verodostojnost, pa toženi stranki pri odločanju o priznanju mednarodne zaščite tožnikovih izjav ni bilo treba preverjati glede na informacije o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega elementa.
  • 105.
    UPRS Sodba I U 1645/2018-14
    8.4.2022
    UP00061131
    ZSMKR člen 12, 12/2, 12/5. Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic člen 3, 3/1, 3/2.
    inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved prometa z živili
    Iz 3. člena Direktive 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic jasno izhaja, da države članice lahko predpišejo, da je dovolj vpis v sortne liste, v kateri od držav članic, česar pa slovenski zakonodajalec ni storil. Šele v primeru, da bi slovenski zakonodajalec na tak način prenesel direktno v notranji pravni red, bi se tožeča stranka lahko uspešno sklicevala, da sta sortni listi vpisani v italijanski seznam sortnih list in da to zadošča za trženje tudi v Republiki Sloveniji.
  • 106.
    UPRS Sodba in sklep I U 407/2022-14
    7.4.2022
    UP00059618
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/4.
    mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - predaja prosilca republiki bolgariji - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
    Tožbena navedba, da iz razpoložljivih virov (tako mnogih NVO in dublinskih pisarn držav) izhaja, da so zaradi ukrajinske krize ustavljeni vsi transferji v vzhodnoevropske države in sicer Poljsko, Romunijo, Češko republiko, Slovaško in Bolgariji, ni dokazana. Toženka trditvi nasprotuje, tožnik pa ni predložil nobenih virov, na katere se sicer sklicuje kot utemeljitev svoje navedbe.

    Drugi odstavek 3. člena Uredbe Dublin III določa, da v primeru, kadar predaja prosilca v državo članico, ki je bila prvotno določena za odgovorno, ni mogoča zaradi utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU, lahko prošnjo obravnava tudi druga država članica. Toženka je tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da za Republiko Bolgarijo, ta domneva, ni izkazana.

    Obstoj utemeljene domneve za nevračanje je izkazan že, če tožnik s svojimi izjavami in morebitnimi dokazi pri »povprečnem človeku« vzbudi utemeljeno domnevo oziroma dvom v spoštovanje človekovih pravic prosilcev za mednarodno zaščito v določeni državi, katera je podpisnica Uredbe Dublin III. Ocena toženke, da tožnik v konkretnem primeru ni vzbudil dvoma v spoštovanje človekovih pravic prosilcev v Republiki Bolgariji, je tudi po presoji sodišča pravilna.
  • 107.
    UPRS Sodba I U 682/2021-67
    7.4.2022
    UP00063999
    GZ člen 29, 29/1, 29/4, 30, 50, 50/1, 50/3, 51, 51/1. ZVKD-1 člen 28, 28/1, 28/1-1, 28/3, 29, 29/1, 30, 30/2.
    izdaja gradbenega dovoljenja - presoja vplivov objekta na okolje - mnenje - kulturnovarstveni pogoji
    Toženka ni vezana na mnenja mnenjedajalcev in je bila dolžna sama presoditi, ali je nameravana gradnja v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pri tej presoji ni smela spregledati nobenega od mnenj Zavoda, temveč je morala presoditi vsa v postopku pridobljena mnenja ter se do njih obrazloženo opredeliti.

    Ker gre v obravnavani zadevi za poseg z vplivi na okolje, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku po določbah GZ, pomeni, da Zavod soglasje k projektni dokumentaciji poda v obliki mnenja.

    Za posege, za katere je predpisana pridobitev projektnih pogojev, je te treba pridobiti tudi v integralnem postopku. Ureditev v integralnem postopku je od siceršnjega postopka izdaje gradbenega dovoljenja drugačna le v tem, da se pridobivanje mnenj ne izvede pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč se izvede v okviru integralnega postopka.

    Ker iz mnenja Zavoda z dne 27. 1. 2020 (pozitivno mnenje) izhaja, da je projektna dokumentacija izdelana v skladu s kulturnovarstveni pogoji, je v nasprotju s prvim odstavkom 29. člena ZVKD-1 toženkina odločitev, da sledi drugačnemu mnenju Zavoda z dne 15. 2. 2021 (negativno mnenje), ne da bi bile prej določene zahteve, investitorju pa dana možnost, da svoj projekt prilagodi tako, da bo dopusten. Navedene pomanjkljivosti toženka ni odpravila niti s postopanjem na podlagi tretjega odstavka 40. člena GZ.
  • 108.
    UPRS Sodba I U 748/2019-35
    7.4.2022
    UP00059538
    ZUP člen 8, 10, 237, 237/1, 237/1-7. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20, 20/1, 20/1-č, 20/1-č-2.
    javni uslužbenec - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - bistvena kršitev določb postopka
    Tožena stranka ni pojasnila, na kakšen način bi morali obravnavani dokazi konkretizirati tožničin prispevek, saj iz izpodbijane odločbe ni neposredno razviden niti normativni okvir, ki opredeljuje merila in kriterije oziroma okoliščine, da se neko strokovno delo lahko šteje za referat. Ker tožena stranka ni obrazložila, zakaj iz tožničinih dokazov ni razvidno, da gre za referat, sodišče ne more preizkusiti, ali je bila pravilno izvedena analiza vsakega posameznega dokaz oziroma ali je tožena stranka na podlagi predloženih dokazov prišla do pravilnega zaključka.
  • 109.
    UPRS Sodba I U 1218/2020-15
    7.4.2022
    UP00060426
    ZUOPP-1 člen 10, 10/3.
    otrok s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v prilagojen program - spremljevalec
    Pravica do spremljevalca pripada samo tistim otrokom, katerim je določen program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali pa v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ne pripada pa tistim, ki so usmerjeni v druge programe. Glede na besedilo tretjega odstavka 10. člena ZUOPP-1 pripada spremljevalec le za čas izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, torej tudi pri tistih otrocih, ki jim spremljevalec pripada, se ta pravica ne razteza na to, da bi bil spremljevalec otroku določen tudi na poti v šolo in iz šole.
  • 110.
    UPRS Sodba I U 1658/2021-107
    7.4.2022
    UP00064000
    ZEN člen 29, 35, 35/1, 35/2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 7, 8, 20, 20/1.
    evidentiranje meje - elaborat ureditve meje - izračun površin zemljišča
    Ker je kot urejeno mogoče evidentirati le mejo ali del meje, če je bil postopek urejanja te meje pravilen in zakonit, predmetni elaborat ureditve meje pa izračuna površine predmetnih parcel ne vsebuje, čeprav ga je tožnica kot lastnica v postopku zahtevala, je prvostopenjska odločba o evidentiranju urejene meje nezakonita.
  • 111.
    UPRS Sodba I U 431/2020-27
    7.4.2022
    UP00062626
    ZUP člen 223, 251.
    evidentiranje urejenega dela meje - poprava odločbe - očitna pisna pomota
    Predstavljena določba 223. člena ZUP jasno opredeljuje doseg popravnega sklepa: namenjen je izključno popravi očitnih pomot. Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje; s popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. S popravo zato ni mogoče popravljati zmotno izražene volje, do katere je prišlo npr. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.
  • 112.
    UPRS Sodba I U 183/2022-15
    7.4.2022
    UP00064001
    ZBPP člen 7, 7/1. ZKP člen 431.
    pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazensko preiskovalna dejanja - oškodovanec
    Po presoji sodišča za odločitev v tej zadevi ni bistveno, da posamezna preiskovalna dejanja niso del kazenskega postopka, temveč je pomembno le, da gre tudi v tem primeru za sodni postopek oziroma da gre za postopek sodnega varstva.
  • 113.
    UPRS Sodba III U 218/2021-35
    7.4.2022
    UP00059652
    ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5.
    parcelacija - odločba o parcelaciji - ničnost odločbe - ničnostni razlogi - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje - neobstoj ničnostnih razlogov
    Odločba se lahko izreče za nično le iz razlogov, ki so taksativno našteti v 279. členu ZUP, in predstavljajo najtežje kršitve pravil postopka, zaradi česar uporaba tega pravnega sredstva ne dopušča široke razlage ničnostnih razlogov (prim. sodba X Ips 276/2007 z dne 24. 3. 2009, I Up 397/2005 z dne 7. 9. 2005, X Ips 851/2006 z dne 18. 2. 2010 ter sodba in sklep X Ips 391/2012). Drugo nedovoljeno ravnanje bi moralo biti uperjeno zoper uradno osebo, ki je v zadevi odločala, pri čemer bi moralo vplivati na njeno voljo, da bi izdala drugačno odločbo, kot bi jo izdala, če tega pritiska, izsiljevanja ali drugega nedovoljenega ravnanja ne bi bilo.
  • 114.
    UPRS Sodba II U 389/2019-9
    6.4.2022
    UP00060184
    ZUP člen 67.
    sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - prepozna dopolnitev - prošnja za podaljšanje roka - procesni rok - zakonski prekluzivni rok
    Agencija je rok za dopolnitev vloge iz 27. člena ZPOP-1 štela za prekluzivnega, saj je tožnikovo vlogo zavrgla, ker je tožnik dopolnitev vloge poslal prepozno. Po mnenju sodišča pa rok iz prvega odstavka 27. člena ZPOP-1 ni prekluziven, saj njegovo dolžino določi komisija, ki je pri tem vezana zgolj na omejitev, da postavljeni rok ne sme preseči 15 dni. Ker torej ne gre za zakonski procesni rok, saj ni predpisan z zakonom, ampak ga postavi uradna oseba, je rok (znotraj maksimalno določenega roka 15 dni) mogoče na prošnjo stranke tudi podaljšati.
  • 115.
    UPRS Sodba II U 481/2019-12
    6.4.2022
    UP00059021
    ZUP člen 118, 118/1.
    stroški postopka - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - stroški upravnega postopka - odločitev o stroških postopka - obrazložitev odločitve o stroških postopka - odvetniška tarifa
    Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev o stroških ni v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZUP. Organ je namreč v izreku odločbe ugotovil le višino stroškov in navedel, da gredo v breme organa, ni pa navedel, komu in v katerem roku je treba ugotovljene stroške plačati.
  • 116.
    UPRS Sodba I U 166/2022-8
    6.4.2022
    UP00061699
    ZBPP člen 30, 30/9. ZUP člen 67, 67/1.
    brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev
    Na podlagi kronologije poteka dodeljevanja odvetnika tožniku in dejstva, da je ob vložitvi prošnje z dne 7. 12. 2021 dodeljenega odvetnika že imel, je bila prošnja z dne 7. 12. 2021 kot prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nerazumljiva, saj iz vlog ni bilo razumljivo kaj tožnik ob že določenem odvetniku, želi. Z vlogo bi zato organ moral ravnati kot z nerazumljivo vlogo.
  • 117.
    UPRS Sodba II U 402/2019-9
    6.4.2022
    UP00059025
    ZTuj-2 člen 37a, 37a/4, 55, 55/1, 55/1-1. ZZSDT člen 4, 4/1, 4/1-8, 16, 16/1, 27, 27/2, 27/2-1, 27/2-3.
    enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - zaposlovanje tujcev - izdaja soglasja - vročitev listin - seznanitev z listinami in dokazi - pravica do izjave
    Strankam v upravnem postopku mora biti omogočeno, da se seznanijo s celotno vsebino soglasja kot akcesornega akta, saj se sicer ne morejo izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kot to zahtevata 9. člen ZUP in 22. člen Ustave RS. Organ, ki izda odločbo, se mora do soglasja kot akcesornega akta opredeliti tudi v obrazložitvi odločbe, saj se lahko izdana odločba izpodbija tudi iz razloga pomanjkljivosti samega soglasja, zato mora biti stranki dokument, s katerim organ poda soglasje oz. nesoglasje, osebno vročen in zgolj seznanitev z „izidom“ v obliki pisnega obvestila ne zadošča.
  • 118.
    UPRS Sodba II U 187/2021-56
    6.4.2022
    UP00057522
    ZIKS-1 člen 98a.
    kazen zapora - obsojenec - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev
    Organ mora v odločbi, s katero namesti obsojenca v strožji režim, izkazati, da je ta s svojim vedenjem (na primer z žalitvami, grožnjami, glasnim izražanjem osebnih zahtev) druge obsojence motil na tak način in s tako intenziteto, da je to resno oziroma huje vplivalo na njihovo življenje v zavodu, kar je z vidika zagotavljanja reda in miru ter varnosti terjalo ukrepanje, in sicer izločitev motečega obsojenca iz socialnega okolja zavoda in njegovo namestitev v poseben strožji režim z ločenim bivanjem in omejevanjem stikov z drugimi obsojenci.
  • 119.
    UPRS Sodba II U 395/2019-24
    6.4.2022
    UP00060185
    ZKZ člen 17, 17/2. ZG člen 47, 47/10, 47/11. ZUP člen 214.
    odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - obrazložitev odločbe
    Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da v primeru več parcel, ki se prodajajo skupaj (z eno ponudbo in z eno ceno), ki so prostorsko povezane oziroma tvorijo zaokrožen kompleks, zadošča, da potencialni kupec s svojimi zemljišči meji na eno oziroma nekatere izmed zemljišč v tem kompleksu. Pri tem pa ni odločilno, s koliko kilometri posamezni potencialni kupec meji na zemljišča, ki so predmet prodaje.

    Tožena stranka je v izpodbijani odločbi zgolj pavšalno, brez konkretne obrazložitve navedla, da nobeden od sprejemnikov ponudbe ne more izkazati višjega vrstnega reda (predkupne pravice) v primerjavi z drugim sprejemnikom, zato prodajalec odloči komu bo prodal ponujeno zemljišče. Pri tem pa ni obrazložila, kako in zakaj sta sprejemnika ponudbe v enakem vrstnem redu glede na zaokroženost zemljišč in prostorske ločenosti ter v posledici tega, kakšno je smotrnejše gospodarjenje. V tem delu izpodbijana odločba ni obrazložena, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih.
  • 120.
    UPRS Sodba II U 88/2022-6
    6.4.2022
    UP00060363
    ZUP člen 37, 37/1, 67, 67/1, 67/2. ZBPP člen 32, 32/2.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna in nerazumljiva vloga - dopolnitev vloge - izločitev uradne osebe - razlogi za izločitev uradne osebe - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
    Ne glede na navedbo v dopisu, da tožnik vlaga prošnjo za dodelitev osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom zoper vse postopke, ki so zapisani v sklepu, ni razumljivo, ali tožnik vlaga hkrati tudi pritožbo zoper ta sklep in za katera pravna dejanja sploh želi dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno, je tožena stranka tožnika pravilno pozvala k dopolnitvi vloge, tožnik pa je bil tudi opozorjen na posledice, če vloge ne bo ustrezno dopolnil.
  • <<
  • <
  • 6
  • od 8
  • >
  • >>