ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - odločba Ustavnega sodišča - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravno sodišče razveljavljenega 58. člena ZUreP-2 v odprtih postopkih, v katerih o tožbenih zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno, ne sme uporabljati in posledično za odločanje o tožbah, vloženih na njegovi podlagi, ni (več) pristojno. Nepristojnost sodišča za odločanje v upravnem sporu je razlog za zavrženje tožbe.
ZIUPGT člen 15, 15/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
COVID-19 - pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - delo s skrajšanim delovnim časom - izplačilo plač - pravica do izplačila - pomanjkljiva obrazložitev - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Ker v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnjene pravne podlage, na podlagi katere tožnik za kongresno dejavnost ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, oziroma za pridobitev pravice iz prvega odstavka 15. člena ZIUPGT, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in je potrebno izpodbijani sklep odpraviti že iz navedenega razloga.
nadomestilo plače - čakanje na delo - obračun - davčni odtegljaj - izpolnjevanje pogojev - COVID-19
Postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače ureja 8. člen ZIUPDV. Iz drugega odstavka navedenega člena izhaja, da te pravice ne more uveljavljati delodajalec, ki: - ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge; ter - če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
Sodišče ugotavlja, da iz potrdila izhaja, da ima tožnik na dan 15. 12. 2020 predložene vse obračune davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za obdobje zadnjih 60 mesecev. Ker morajo biti za ugoditev vlogi vsi pogoji (med drugim tudi ta, med strankama sporni pogoj) izpolnjeni na dan vložitve vloge, tj. 22. 7. 2020, s tem potrdilom tožnik drugačne odločbe ne more doseči.
ZBPP člen 32, 32/1, 32/2, 34, 34/2. ZUP člen 66, 66/1, 66/2.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
Po četrtem odstavku 32. člena ZBPP mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, le v primeru, če je prosilec tujec, za kar pa v obravnavanem primeru nesporno ne gre. Tako sodišče ugotavlja, da je tožničina prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP predvidene podatke in je torej bila formalno popolna, zato organ za BPP ni imel podlage za njeno zavrženje, ampak bi jo moral vsebinsko obravnavati in razjasniti dokazno stanje.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje - naslov za vročanje - pooblaščenec za sprejem pisanj
Po prvem odstavku 146. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tega ob vložitvi tožbe ne stori, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka v danem roku tega ne stori, sodišče tožbo zavrže. Sklep o tem se tožeči stranki vroči po imenovanem začasnem zastopniku.
ZUreP-2 člen 58. URS člen 160, 160/1, 161, 161/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - odločba Ustavnega sodišča - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je bil 58. člen ZUreP-2 v neskladju z Ustavo. Sledeč navodilu iz obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-327/20-16 z dne 20. 1. 2022, je sodišče tožbo, vloženo zoper splošni predpis, zavrglo.
dohodnina - odmera dohodnine - zavrženje pritožbe v upravnem postopku - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - ureditvena začasna odredba - izkazanost nastanka težko popravljive škode - konkretizacija težko popravljive škode - težko nadomestljiva škoda
Sklep o zavrženju pritožbe ni akt, ki bi se izvrševal po določbah ZUP, zaradi česar odložitev izvršitve ni mogoča in posledično tudi ne izdaja začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1.
ZDDV-1 člen 5, 39, 39/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 146.
davek na dodano vrednost (DDV) - zahteva za vračilo davka - pogoji za vračilo - popravek obračunanega zneska ddv - načelo nevtralnosti
Tožnik ni izvedel postopka popravka računa po 146. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV-1. Da tožnik ni popravil (storniral) računov in ni obvestil A. o znesku DDV, za katerega nima pravice do odbitka, med strankama ni sporno. Zatrjevanje tožnika, da ni potrebno nikakršno njegovo ravnanje, saj je davčni organ že v davčnem inšpekcijskem postopku pri A. odločil o prekvalifikaciji prihodkov iz dejavnosti v dohodek iz zaposlitve, s tem pa naj bi avtomatsko prenehali tudi vsi predhodno izdani računi za plačilo istega dela, nima podlage v zakonodaji. Čeprav tožnik ob vložitvi zahteve za vračilo DDV ni bil več registriran kot zavezanec za plačilo DDV, to ni bila ovira, da ne bi mogel pripraviti listine, iz katere bi izhajalo, da odpravlja račune, in A. obvestiti o znesku DDV, za katerega A. kot kupec ni imel pravice do odbitka. S tem bi izpolnil pogoje za popravek obračunanega DDV po drugem odstavku 146. člena Pravilnika.
ZPP člen 80, 81, 81/5, 100. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
napotitev na kontrolni zdravstveni pregled - smrt tožnika - smrt tožnika med trajanjem postopka - sposobnost biti stranka - zavrženje tožbe
Ko stranka med postopkom (upravnim ali sodnim) umre, se postopek lahko nadaljuje, kadar je predmet postopka pravica, obveznost ali pravna korist, ki lahko preide na pravne naslednike.
Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba s smrtjo izgubi, ker se sporno pravno razmerje nanaša na obveznost tožnika, da kot voznik motornih vozil opravi kontrolni zdravstveni pregled, s katerim se ugotavlja, ali je kot imetnik vozniškega dovoljenja telesno ali duševno zmožen za vožnjo motornega vozila in z možno posledico odvzema vozniškega dovoljenja, torej je izpodbijana odločitev vezana izključno na osebo tožeče stranke, strogo osebne pravice in obveznosti prosilca pa so nepodedljive, je sodišče tožbo zavrglo brez da bi ugotavljalo, kdo so morebitni dediči po pokojnem tožniku.
Med strankama ni sporno, da tožnika dopolnitvi vloge nista priložila zdravstvene dokumentacije, opredeljene v 22. a členu ZNB. Tožnika tudi sicer v predlogu navajata, da je zaradi starosti otroka zdravstvena dokumentacija pomanjkljiva. Vendar pa ZNB, veljaven v času izdaje izpodbijanega sklepa, ne ureja posledic, če stranka vlogi ne predloži vseh dokazov, zato se glede tega uporabljajo določbe ZUP, skladno s katerim organ ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni vložen, temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločiti o upravni stvari. Glede na to, da sta tožnika dopolnila predlog, čeprav po presoji tožene stranke ne tako, kot je to bilo zahtevano, bi morala tožena stranka o tem odločiti vsebinsko (meritorno) in ne bi smela zavreči predloga tožnikov.
ZNB člen 22c. ZUP člen 193, 196, 237, 237/2, 237/2-3.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - komisija za cepljenje - pomanjkljivo strokovno mnenje - neobrazloženost sodne odločbe - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - ugoditev tožbi
Upravni organ se obveznosti obrazložitve odločbe ne more izogniti s pavšalno navedbo, da se je komisija opredelila do vseh strokovno relevantnih navedb in da je svojo odločitev obrazložila, saj ne pove, kaj je pravno relevanten dejanski okvir obravnavane zadeve, niti ne pove, zakaj pripombe tožnikov na strokovno mnenje ne bi bile pravno relevantne, v določenem delu pa niti ne odgovori na tožnikove navedbe v predlogu. S tem je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka.
zazidalni načrt - neustavnost zakona - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba Ustavnega sodišča - zavrženje tožbe
Prostorski akti, ki določajo namensko rabo prostora v Republiki Sloveniji, imajo naravo predpisa in se v sistemu delitve pravnih aktov na posamične in splošne uvrščajo med slednje. Za odločanje o skladnosti podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in zakoni je po Ustavi pristojno Ustavno sodišče.
Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je bil 58. člen ZUreP-2, s katerim je zakonodajalec Upravno sodišče pooblastil, da v pravnem sporu odločao zakonitosti prostorskih izvedbah aktov, v neskladju z Ustavo. Zato je Upravno sodišče tožbo, vloženo zoper splošni predpis zavrglo, saj ta predpis ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZVZD-1 člen 19, 19-7. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
epidemija - COVID-19 - blagajniško poslovanje - varnost in zdravje pri delu - obrazložitev upravne odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Izpodbijana odločba ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Pritrditi je tožnici, da v času izdaje odločbe noben zakonski ali podzakonski predpis ni določal tipa maske, ki jo mora delodajalec zagotavljati delavcem, prav tako niso bile z nobenim predpisom določene mere fizične zaščite s pregrado. Tožena stranka v svoji odločbi ne obrazloži, v katerem predpisu je določen strandard zaščitne maske in fizične ovire, ki ga tožnik ne izpolnjuje.
ZEN člen 48, 48/4. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZUreP-2 člen 284, 284/13.
evidentiranje parcelacije - novote - navajanje novih dejstev in dokazov - glavna obravnava v upravnem sporu
Ker je elaborat izkazoval skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz Uredbe in ker sicer tožnik v upravnem postopku ni ugovarjal samemu načrtu parcel, sodišče kljub pomanjkljivosti (navedbi predhodne zemljiškokatastrske parcele 111/14 namesto obstoječe parcele 111/2) ugotavlja, da sporna parcela spada v območje DPN po Uredbi, saj se nahaja znotraj grafičnega načrta DPN, ki je sestavni del Uredbe. Zato je možna njena parcelacija na podlagi akta državnega organa brez soglasja lastnika.
Navedbe, ki jih je tožnik navedel šele na glavni obravnavi, so novota, pri čemer tožnik - kljub pozivu sodišča na naroku - ni pojasnil, zakaj navedenega ni uveljavljal že v predhodnem upravnem postopku (do izdaje izpodbijanega akta). Tožnik ni pojasnil, da bi obstajale kakšne ovire, zaradi katerih teh dejstev ni mogel navesti v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, zato navedenih dejstev sodišče kot nedopustne novote pri odločanju v tem upravnem sporu ni upoštevalo.
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je obrazložen le tisti del zahtevka tožnice, v katerem je predlogu za odmero stroškov tožena stranka ugodila, ni pa obrazložen zavrnilni del sklepa. Ker obrazložitve v tem delu ni, je v zavrnilnem delu sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, saj niso obrazloženi razlogi za zavrnitev.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - začasna odredba
Izjave tožnika na osebnem razgovoru ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in da za izjave o tem, da bi ga na Hrvaškem deportirali v Turčijo, ni predložil nobenega dokaza. Pravilno je tudi ugotovila, da imajo prosilci za azil na Hrvaškem podobne pravice kot v Sloveniji, zato vrnitev v to državo Evropske unije ne more in ne sme biti sporna, da je Republika Hrvaška polnopravna članica Evropske unije in spoštuje pravni red Evropske unije ter da tožnik ni navedel konkretnih dogodkov, zaradi katerih ga Slovenija ne more oziroma ga ne bi smela vrniti v Republiko Hrvaško. Na podlagi navedenega je pravilno sklepala, da ni utemeljenih razlogov za prepričanje, da bi bil ob vrnitvi v Republiko Hrvaško podvržen nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju.
Ker je sodišče pojasnilo, da ne sledi navedbam, da bi bil tožnik v primeru predaje Hrvaški izpostavljen nevarnosti ponižujočega in nečloveškega ravnanja, je iz enakih razlogov zavrnilo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.
davek od dohodkov fizičnih oseb - povezane osebe - dvig gotovine - plačilo računov - dokazno breme - verodostojne listine
Tožnik, četudi je v nasprotju z zakonom posloval gotovinsko, z verodostojnimi listinami ni dokazal povezave med gotovinskimi dvigi in plačili računov. Iz ugotovitev dejanskega stanja tudi izhaja, da tožnik glede tega ne razpolaga z drugimi listinami, glede samega gotovinskega poslovanja pa ne razpolaga z nobeno verodostojno dokumentacijo in izvirnimi listinami po SRS (blagajniški izdatki, blagajniški prejemki, blagajniški dnevnik, itd.), iz katerih bi bilo razvidno, komu in kdaj je bila gotovina izročena oz. kdo jo je prejel.
V postopku DIN davčni organ ni presojal formalne pravilnosti tujih listin, ampak je ugotavljal obstoj poslovnega dogodka na podlagi tujih listin, skladno z SRS, ki med drugim določajo, da morajo biti vpisi v poslovne knjige opravljeni na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin (SRS 21.13.) in da so knjigovodske listine verodostojne, če se pri kontroliranju pokaže, da lahko strokovno usposobljene osebe, ki niso sodelovale v poslovnih dogodkih, na njihovi podlagi jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznajo naravo in obseg poslovnih dogodkov (SRS 21.12.). Tako niso utemeljeni tožbeni ugovori, da se ob uporabi slovenskega prava ne more zaključevati, da so izdani računi tujih pravnih oseb neverodostojne listine in da interpretacija licenčne pogodbe, licenčne pravice, itd., ob uporabi slovenskih predpisov, ni točna in da nima pravne podlage.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka
Tožnik je imel že dvakrat možnost prikazati, v čem so razlogi za priznanje mednarodne zaščite, ob teh priložnostih pa se je predpostavljalo njegovo aktivno ravnanje, torej obveznost sodelovanja z organom.
Ker tožnik ni zatrjeval novih dejstev in predložil novih dokazov, njegovo trditveno gradivo ne more pomembno povečevati verjetnosti, da (tožnik) izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Ob takem stanju stvari, ko tožnik ni navajal novih pravno pomembnih dejstev in dokazov, ki bi upravičevali nov postopek, pa toženi stranki v obravnavani zadevi ni bilo treba pozvati tožnika na dopolnitev zahtevka v smislu 67. člena ZUP.
čakanje na delo - COVID-19 - nadomestilo plače - pravica do delnega povračila nadomestila plač za skrajšani delovni čas - pravočasnost vloge - objektivni rok
Sodišče sodi, da je zakonska določba prvega odstavka 30. člena ZIUOOPE jasna in nedvoumna, že iz njene jezikovne razlage pa jasno izhaja, da mora delodajalec pri uveljavljanju predmetne pravice spoštovati kumulativno oba roka - vlogo mora vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, v nobenem primeru (tudi če bi npr. delavca na začasno čakanje na delo napotil manj kot osem dni pred 30. 6. 2020) pa je ne more vložiti po 30. 6. 2020. Navedena roka sta materialna prekluzivna roka, zamuda kateregakoli od teh rokov pa ima za posledico izgubo obravnavane pravice.
čakanje na delo - COVID-19 - nadomestilo plače - delno povračilo izplačanih nadomestil plač - pravočasnost vloge - objektivni rok
Sodišče sodi, da je zakonska določba prvega in devetega odstavka 8. člena ZIUPDV jasna in nedvoumna, že iz njene jezikovne razlage pa jasno izhaja, da mora delodajalec pri uveljavljanju predmetne pravice spoštovati kumulativno oba roka (subjektivni in objektivni) - vlogo mora vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, v kolikor je delavca na začasno čakanje napotil že pred uveljavitvijo ZIUPDV (za obdobje od 1. 7. 2020 dalje), pa v osmih dneh od uveljavitve tega zakona (ZIUPDV je pričel veljati 11. 7. 2020), kar predstavlja subjektivni rok. V nobenem primeru pa delodajalec vloge ne more vložiti po 31. 7. 2020 (oziroma v primeru podaljšanja iz drugega odstavka 3. člena tega zakona po 31. 8. 2020 oziroma po 30. 9. 2020), kar predstavlja objektivni rok. Navedeni roki so materialni prekluzivni roki, zamuda kateregakoli od teh rokov (subjektivnega ali objektivnega) pa ima za posledico izgubo obravnavane pravice.