mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - novi dokazi in dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost izpolnjevanja pogojev - zavrženje ponovne vloge
Tožnik novih dokazov, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite ob vložitvi zahtevka ni podal, zato je bilo zavrženje njegovega drugega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka pravilno in zakonito.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Ključni razlog za pridržanje tožnika na prostore Centra za tujce niso le njegova pretekla nasilna dejanja, temveč so to predvsem njegove psihične težave in zloraba alkohola, zaradi katere se njegove psihične težave stopnjujejo.
brezplačna pravna pomoč - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči
Ravnanje prosilca za BPP, ki vlaga zaporedne prošnje za dodelitev BPP v zvezi z isto pravno zadevo, po mnenju sodišča izpolnjuje elemente zlorabe instituta brezplačne pravne pomoči, zato izključitev BPP za take primere ne daje podlage za oceno zakonske ureditve kot neskladne z Ustavo.
Sodišče pa tožbo zavrže s sklepom tudi v primeru, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno nima nobenih posledic za tožnika ali pa so te posledice zanemarljive, razen če gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja (5. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Prav za takšen primer pa gre po presoji sodišča v (preostalem) delu tožbe, v katerem se ugovarja odločitvi davčnih organov o stroških davčne izvršbe. Le-ti namreč znašajo 10,00 EUR in gre torej za znesek, ki za tožnico očitno ne more imeti resnih posledic in jih je zato mogoče šteti za zanemarljive.
razlastitev - pogoji za razlastitev - kategorizirana javna cesta - javni interes - sorazmernost
Določila 19. člena ZJC-B in tam urejen poseben razlastitveni postopek tako predstavljajo podlago za odpravo protiustavnega položaja, povzročenega s kategorizacijo javnih cest (z občinskimi odloki) na zasebnih zemljiščih. S tem pa je po presoji sodišča zadoščeno ustavnopravnim vidikom varstva lastninske pravice na takšnih zemljiščih.
Za značaj javne ceste namreč ni odločilno, kolikšne dele naselja povezuje med sabo oziroma koliko lastnikov nepremičnin oziroma stanovalcev ima od nje korist, niti na to ne vpliva okoliščina, ali taka cesta vodi zgolj do določenih hiš ali pa vodi naprej in se priključi na drugo javno cesto, ključno je, da je kategorizirana v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, kot je predmetna javna pot z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Novo mesto.
Dejstvo, da bi morale občine svoje predpise uskladiti z določbami ZCes-1 najkasneje v enem letu od njegove uveljavitve (tj. do 1. 4. 2012) in da je občina kasneje začela razlastitveni postopek, ne vpliva na to, da je tožnik na dan izvršitve prekrškov kršil ZCes-1 in Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - neposreden učinek na pravni položaj
Zakonska določba, katere presojo ustavnosti in zakonitosti želi tožnik, to je tretji in šesti odstavek 308. člena KZ-1, nima neposrednega učinka na tožnikov pravni položaj. Navedena zakonska določba namreč velja za del splošnega akta, to je KZ-1, in kot taka ne more imeti neposrednega učinka, ker je splošna in abstraktna določba, ki se šele v konkretnem dejanskem stanu uresniči in nastane historični dogodek, ki ga kazensko sodišče obravnava na podlagi katerega presodi, ali so izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja. Sodna odločba pa je konkreten in posamičen akt. Ustavno sodišče je tudi zavzelo jasno stališče, da tisti del kazenske norme, s katerim je predpisana kazen, ne učinkuje neposredno na pravice, pravne interese ali na pravni položaj pobudnika. Glede na navedeno tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun - pravica do izjave
Izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme v skladu z EKČP in tudi z Ustavo RS in da je zato nepotrebna izvedba ugotovitvenega postopka z ugotavljanjem, ali je tožnik aktivno sodeloval in po svoji volji prenesel devizna sredstva s hranilne knjižice na privatizacijski račun. Ker so bila devizna sredstva s tožnikove stare devizne knjižice veljavno prenesena na njegov posebni račun za uporabo v postopku privatizacije /.../ Republika Slovenija skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
davek od drugih dohodkov - namenska poraba sredstev - dvig gotovine - dokazno breme
Ni spora o tem, da je A. A. s tožnikovega bančnega računa dvignila 528.662,00 EUR gotovine, tožnik pa tudi v upravnem sporu ni uspel izpodbiti ugotovitev davčnega organa, da ni dokazal svoje lastne porabe teh gotovinskih sredstev, obenem pa tožnik tudi ni niti zatrjeval niti dokazal, da bi šlo v obravnavanem primeru za kakšnega izmed dohodkov iz 1. do 5. točke 18. člena ZDoh-2 oz. za dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu, niti dohodek, oproščen plačila dohodnine po tem zakonu, to po presoji sodišča pomeni, da je glede teh gotovinskih sredstev jasno le, da je A. A. tista, ki je z njimi zadnja razpolagala, torej tega ni mogoče opredeliti drugače kot njen drugi dohodek v smislu 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh‑2.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun
Vrhovno sodišče je odločilo, da je izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme v skladu z EKČP in tudi z Ustavo RS in da je zato izvedba ugotovitvenega postopka z ugotavljanjem, ali je tožnik aktivno sodeloval in po svoji volji prenesel devizna sredstva s hranilne knjižice na privatizacijski račun, nepotrebna.
koncesije - trajanje koncesije - sprememba časa trajanja koncesije - računanje roka
ZZDej-K je začel veljati 17. 12. 2017, in ker gre za materialni in ne procesni rok, se 15-letni rok izteče 16. 12. 2032, ko koncesija preneha veljati. Določilo 100. člena ZUP o računanju rokov se nanaša na procesne roke, ki začnejo teči naslednji dan, medtem ko za materialni (15 letni) rok podelitve pravice, ki izhaja iz materialnega zakona, in sicer četrtega odstavka 41. člena ZZDej-K velja, da začne teči od uveljavitve ZZDej-K, to je od 17. 12. 2017, kar pomeni, da se le ta izteče, kot je to pravilno določila tožena stranka, dne 16. 12. 2032.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/8. ZUP člen 214, 237, 237/1, 237/1-7.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka se ni opredelila do vsebine tožnikove izjave z dne 26. 2. 2019. Zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, saj nima sestavin iz prvega odstavka 214. člena ZUP.
ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 218, 218č. ZSZ člen 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - površina stavbnega zemljišča
Za opredelitev zemljišča kot stavbnega ni bistveno stanje v naravi oziroma dejanska raba, temveč namenska, to je s prostorskimi akti določena raba.
Če bi tožnik izvedensko mnenje geodeta o drugačni površini zemljiške parcele predložil, bi ga tožena stranka v okviru proste presoje dokazov morala upoštevati in se do njega tudi opredeliti. Dejstva, ki jih v svoje evidence zabeleži občina, in jih posreduje davčnemu organu za potrebe odmere nadomestila, so namreč lahko predmet preizkusa v postopku odločanja o pravnih sredstvih, vloženih zoper odmerno odločbo.
Bistveno je, ali je tožnik odpravil pomanjkljivosti prošnje za BPP. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da navedena vloga ni bila dopolnjena s potrebnimi podatki; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
pooblaščenec tožnika v upravnem sporu - pooblaščenec iz upravnega postopka - pravni interes - zavrženje tožbe
Ker B. B. ni imel statusa stranke v upravnem postopku, izpodbijana odločba pa se ne nanaša na njegove pravice in pravne koristi ter posledično nima pravno priznanega interesa za vložitev tožbe, je sodišče, skladno s 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo v delu, ki se nanaša nanj kot tožečo stranko, zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - trditveno in dokazno breme - objektivni pogoj
Iz tožničinega trditvenega gradiva niso razvidni določni razlogi, s katerimi nasprotuje presoji tožene stranke v izpodbijani odločbi in bi bilo mogoče nanje odgovoriti v upravnem sporu; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - davčni dolg - obstoj terjatve
Sodišče ne ugotavlja, da bi bil zaradi samih razlik v omenjenih zneskih tožnik oškodovan oz. da bi bilo dejansko stanje narobe ocenjeno. Sodna presoja o tem je bila možna že brez izvajanja kakršnihkoli dokazov, tj. s samim branjem obeh izpodbijanih sklepov, saj le-ta v kombinaciji tudi z razlogi obeh drugostopenjskih odločb vsebujeta vsa pojasnila in utemeljitve o spornih zneskih. Bolj konkretnih navedb (denimo v čem točno naj bi bili ti zneski nepravilni, koliko naj bi potemtakem znašali pravilni zneski, itd.) pa tožba ne vsebuje.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - sprememba okoliščin za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obrazložitev odločbe
Iz razlogov izpodbijane odločbe ni razvidno, ali tožnica pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjevala ves čas, za katerega ji je bila ta dodeljena, saj niso jasne časovne okoliščine ugotavljanja vrednosti tožničinih delnic. Zato je v izpodbijanem upravnem aktu izostala tudi določna opredelitev, kdaj je prišlo do spremembe tožničinega premoženjskega stanja, saj se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč med drugim šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona.
V obravnavani zadevi je bistvena presoja, ali je tožnik z vlogo z dne 31. 1. 2022 odpravil pomanjkljivosti prošnje za BPP. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da tožnik navedene vloge ni dopolnil s potrebnimi podatki; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - preganjanje - utemeljen strah
Ko ni podan subjektivni element, ker okoliščine ali dejanja, ki jih prosilec zatrjuje, niso preganjanje oziroma ne utemeljujejo njegovega strahu pred preganjanjem v smislu ZMZ-1, oziroma njegovim izjavam o specifičnih individualnih okoliščinah in dejanjih, ni mogoče verjeti, ker ni bila ugotovljena tožnikova splošna verodostojnost, pa toženki (in sodišču) pri odločanju o statusu begunca tožnikovih izjav niti ni bilo treba preverjati glede na informacije o izvorni državi, saj z njimi ni mogoče nadomestiti subjektivnega pogoja.
Tožeča stranka ni ustrezno glede na poziv sodišča z dne 12. 4. 2022 popravila in dopolnila tožbenega zahtevka tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe. Tožba ne vsebuje vseh podatkov, ki bi jih morala glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZUS-1. To pomeni, da ostaja nepopolna in nerazumljiva, zaradi česar sodišče zadeve ne more obravnavati.