Lakirnice po ZVO predstavljajo potencialno nevarnost za okolje. Zato je bila na podlagi ZVO tudi sprejeta Uredba o emisiji snovi v zrak iz lakirnic, ki določa standarde za obratovanje takih naprav. Šele v postopku izdaje uporabnega dovoljenja pa se ugotovi, ali taka naprava lahko obratuje in pod kakšnimi pogoji.
ničnost darilne pogodbe - neupravičena pridobitev - lastninski delež na nepremičnini - prodaja tujega deleža na nepremični - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pravica terjati izpolnitev obveznosti
Do neupravičene pridobitve oziroma do prikrajšanja ni prišlo, dokler je imel tožnik skupno-lastninski delež na sporni nepremičnini, ki je bila v celoti podarjena hčerki. Ko pa je ta prodala nepremičnino tretjim, s tem pa tudi naknadno ugotovljeni tožnikov 34 % delež, je postala neupravičeno obogatena za tisti del kupnine, ki bi ob pravilni sklenitvi in izpolnitvi prodajne pogodbe pripadal tožniku. Ker pa je bil tožnikov 34 % delež sporne nepremičnine sodno ugotovljen šele po opravljeni prodaji nepremičnine, je tožnik šele s pravnomočnostjo sodbe pridobil pravico terjati nadomestitev dosežene koristi. Takrat je šele postal znan obseg tožnikovega prikrajšanja, saj so bili šele tedaj na razpolago vsi elementi, na podlagi katerih se je lahko izračunala višina zahtevka za nadomestitev vrednosti dosežene koristi.
ZKP člen 12, 12/1, 92, 92/2-7, 96, 96/1, 421, 421/1 URS člen 29. Odvetniška tarifa člen 8, 8/2, 22.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravica do strokovne obrambe - zagovornik po pooblastilu - stroški kazenskega postopka - potrebni izdatki in nagrada zagovornika - odvetniška tarifa
Zahteva, s katero zagovornik izpodbija pravnomočni sklep o odmeri stroškov postopka (potrebnih izdatkov obdolženca in potrebnih izdatkov ter nagrade zagovornika), je vložena v obdolženčevo korist ter je zato tudi dovoljena. Ugotovljeno situacijo pa je treba razlikovati od položaja, v katerem je zagovornik obdolžencu postavljen po uradni dolžnosti ter v svojem imenu priglaša stroške kazenskega postopka.
Obvezne razlage Odvetniške tarife, ki jo sprejme le odvetniška zbornica brez soglasja ministra za pravosodje, ki ni objavljena v uradnem listu, ni dolžno upoštevati niti sodišče niti drug državni organ.
denacionalizacija – vračilo stavbnih zemljišč – zavezanec – položaj stranke - predpogodba o oddaji stavbnega zemljišča
Tožena stranka (občina), ki je lastnik parcele, ki je predmet denacionalizacije, je kljub zahtevku tretje osebe, ki izločuje parcelo, to parcelo dolžna vrniti in ne gre za predhodno vprašanje.
ZBPP člen 24, 24/1-4.ZUP člen 129, 129/4. ZUS člen 68, 77, 77/1-3.
brezplačna pravna pomoč - objektivni kriterij - izgled za uspeh - oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje prosilca - nepravnomočen sklep o dedovanju
Če zadeva, v kateri se prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh, se brezplačna pravna pomoč ne odobri. Ob primerjavi višine tožnikovih prejemkov z višino taks, ki bi jih moral tožnik plačati v tem upravnem sporu, bi bila s plačilom taks nedvomno občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, zato je predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljen. Šele pričakovana dediščina, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje (do izplačila katere pa po tožnikovih navedbah še ni prišlo), pa bi na drugačno odločitev lahko vplivala šele potem, ko bi jo tožnik pridobil.
začasna odredba – molk organa druge stopnje – procesne predpostavke za vložitev tožbe – vezanost zahteve za izdajo začasne odredbe na tožbo - zavrženje
Zahteva za izdajo začasne odredbe je vedno vezana na tožbo. Ker tožnik ni izkazal procesne predpostavke za vložitev tožbe po 2. odstavku 26. člena ZUS, je vložil tožbo prezgodaj, kar je razlog za njeno zavrženje. To pa je tudi razlog za zavrženje predlagane začasne odredbe.
Neobrazložena zavrnitev predlaganega dokaza pa ni v skladu s procesnimi pravili, ki naj strankam omogočijo v ustavi določeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem (22. člen Ustave Republike Slovenije, Ur. l. RS, št. 33/91-I do 69/04). Ker v sporu, v katerem je tožnik dokazoval, da je padel s pločnika, toženka pa je dokazovala, da je padel s strehe in so nekatere od zaslišanih prič različno izpovedovale o dogodku, sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, je toženki z nezakonito zavrnitvijo dokaznega predloga onemogočilo enakopravno obravnavanje pred sodiščem, kar je po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - očitno nerazumna zadeva
Ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odškodninske tožbe zaradi protipravnega odvzema vozila, ker je škodo mogoče povrniti z vrnitvijo vozila, kar je povzročitelj škode pripravljen storiti. Zato je zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravni pouk o pravici do pritožbe - napoved pritožbe - zapisnik o glavni obravnavi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Če obdolženi ne napove pritožbe je v enakem položaju, kot če se izrecno odpove pravici do pritožbe ali jo umakne, in izjave ne more preklicati.
Zapisnik z glavne obravnave je javna listina, tako da velja domneva, da je tisto, kar je v njem zapisano, točno; domnevo je mogoče ovreči, vendar ne z izpodbijanjem procesno-relevantnih dejstev v okviru zahteve za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23212
ZKP člen 60, 144, 144/1-6, 375, 375/1-4.KZ člen 300.
zavrnilna sodba na II. stopnji - oškodovanec - oškodovanec kot tožilec - zbujanje sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kršitvi načela enakosti
Pripadnik narodnostne skupnosti ni neposredni oškodovanec, zato ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec.
Neposredni oškodovanec je tisti, kateremu je s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena njegova osebna ali premoženjska pravica.
Če se sodišče ne opredeli posebej do zatrjevanih nasprotij, ki za drugačno dokazno presojo niti niso odločilna, ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
Komunikacija z oškodovancem in vodenje glavne obravnave v okviru zakonskih pooblastil niso take narave, da bi vzbudile resen dvom v sodnikovo nepristranskost.
Preživninski zavezanec mora preživninsko obveznost izpolniti tako, kot je določeno v izvršilnem naslovu.
Preživninski zavezanec se v izvršbi ne more braniti z ugovorom, da je bilo za preživninske potrebe otroka poskrbljeno s strani drugega starša ter da je tako le-ta legitimiran za verzijski zahtevek.
denacionalizacija - obnova postopka - novo dejstvo ali nov dokaz
Obnovitveni razlog iz 1. točke 249. člena ZUP ni podan, če bi dokaz, s katerim tožnik izkazuje obnovitveni razlog, lahko predložil v prvotnem postopku.
URS člen 26, 140.ZDen člen 72, 72/2.ZIKS člen 145.ZLS člen 100.
vrnitev nacionaliziranega premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - pravica do povračila škode - pasivna legitimacija občin
Po 26.členu URS, ki vsakomur omogoča pravico do povračila škode, je na pasivni strani določen tisti organ, ki je povzročil škodo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti. Če gre za dejavnost države, je zanj odgovorna Republika Slovenija, za organe lokalnih skupnosti organizacija lokalne samouprave, za nosilca javnih pooblastil pa tisti, ki jih izvaja. Ker je funkcijo prejšnjega Izvršnega sveta SRS in Zveznega izvršnega sveta prevzela vlada Republike Slovenije, torej državni organ, je za njeno delo odgovorna Republika Slovenija in ne občina oziroma druga lokalna skupnost, ker odločanje o nacionalizaciji oziroma denacionalizaciji ni opravljala samostojno in ker se te zadeve niso nanašale samo na prebivalce občine (140. člen URS).
Sodišče ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejeno, morajo pa zaključki o obstoju odločilnih dejstev izhajati iz skrbne presoje vseh dokazov, logičnega sklepanja in iz splošnih življenjskih izkušenj ter jih mora sodišče tudi razumno utemeljiti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS09136
URS člen 8, 153, 156, 160.ZIKS člen 145, 145a, 145c.ZDen člen 44, 72, 72/2.ZKP člen 541.
odškodnina za zaplenjeno premoženje - odškodnina za nezmožnost uporabe zaplenjenega podjetja - neupravičena obsodba - likvidacija podjetja - obstoj premoženja - vrnitev premoženja -
Tožnica v reviziji poudarja novelo ZIKS-A (Uradni list RS, št. 59/02), ki je s spremembo 145.c člena naknadno omogočila odškodninske zahtevke zaradi nezmožnosti uporabe ali upravljanja premoženja ali drugih izgubljenih dobičkov po pravilih odškodninskega prava za čas od pravnomočnosti razveljavitve kazni zaplembe premoženja dalje. Toda njen tožbeni zahtevek ni utemeljen, ker nepremičnin oziroma premoženja ni več, ker je bilo celotno podjetje J. K. likvidirano.
ZBPP člen 19, 19/1, 19/3.ZIZ člen 270, 271, 271/1-2. ZUS člen 77, 77/2-3.
odobritev brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca sposobnost razpolaganja s premoženjem
Sklep o začasni odredbi, izdan na podlagi določb ZIZ v času odločanja o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bil izvršljiv, ker je tožnik zoper sklep vložil pravočasen ugovor. Ker vloženi ugovor po ZIZ preprečuje izvršbo izdane začasne odredbe, je tožnik v času odločanja z navedenim premoženjem lahko razpolagal in je bilo zato, glede na določbo 3. odstavka 19. člena ZBPP, navedeno premoženje potrebno upoštevati pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.