KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23131
ZKP člen 16, 16/1, 420, 420/1-1, 420/1-3, 420/2, 424, 427.KZ člen 145, 145/1.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - kršitev načela enakopravnosti strank
Obsojenka je bila s sodbo sodišča prve stopnje spoznana za krivo, da je ogrozila varnost oškodovanke z resno grožnjo, da bo napadla njeno življenje s tem, ko je dne 24.1.2003 zagrozila oškodovanki, da jo bo ubila, v podkrepitev grožnje pa jo je zlasala in močno prijela za vrat, s čimer je pri oškodovanki povzročila močan občutek ogroženosti. Obe sodišči sta dejanje pravilno pravno opredelili kot kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ ter v razlogih sodb razumno pojasnili, da je bila grožnja obsojenke resna in objektivno zmožna, da doseže ogroženost oškodovanke.
časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - prepovedan prehod čez državno mejo
Ker je višje sodišče ugotovilo, da so v ravnanju obsojenca izpolnjeni tako zakonski znaki kaznivega dejanja poskusa kaznivega dejanja po 2. odstavku 311. člena KZ-99, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, kot tudi kaznivega dejanja po 3. odstavku noveliranega 311. člena KZ (KZ-B, Uradni list RS, št. 40/2004 z dne 20.4.2004), obenem pa je tudi ocenilo, da je glede na predpisano kazen za obsojenca milejši zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja in ki je predpisoval kazen zapora do pet let, sedaj veljavni zakon pa poleg enake zaporne kazni predpisuje še denarno kazen, je pravilno v skladu z določbo 2. odstavka 3. člena KZ uporabilo kot milejši zakon 2. odstavek 311. člena KZ-99.
Tožnika uveljavljata troje nedenarnih zahtevkov, ki pa ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. Ob taki kumulaciji bi morala biti navedena oziroma ugotovljena vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek. Nediferencirana navedba vrednosti ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša, oziroma, v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Zato je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ni navedena.
sodna poravnava kot procesna ovira - zavrženje tožbe
V sporu o "ureditvi medsebojnih razmerij", ki se je nanašal na lastništvo nepremičnin, med katerimi je bila tudi sporna nepremičnina, sta stranki sklenili sodno poravnavo. Ker je bila z njo zajeta tudi sporna nepremičnina, je podana procesna ovira iz 308. člena ZPP. Tožeča stranka namreč tožbenega zahtevka ne opira na dejstva, ki bi nastala po sklenitvi sodne poravnave.
Višjega zneska od dosojenega izgubljenega dobička tožeča stranka ni uspela izkazati.
Dokazi se izvajajo le v okviru zatrjevanih dejstev, ki jih je stranka navedla in na katera opira svoj zahtevek. Razlikovanje med trditveno podlago in izvedbo dokaza z zaslišanjem stranke tako ni zgolj produkt sodne prakse, temveč izhaja iz zakona - ZPP. Izpovedba tožnika je bila tako kot del dokaznega postopka ustrezno upoštevana, seveda v skladu z načelom proste presoje dokazov (8. člen ZPP).
zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
V zahtevi za varstvo zakonitosti razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče uveljaviti glede na izrecno določbo 2. odstavka 420. člena ZKP.
predhodno vprašanje - vezanost na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja
Ker tožniki niso uspeli niti s tožbo za uveljavitev močnejše pravice v pravdnem postopku, poteka meja med zemljišči strank tako, kot je določena v nepravdnem postopku. Odločitev o negatorni tožbi je zato enostavna. Zaradi načela vezanosti na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju, ki se kaže v zahtevi, da sodišče mora upoštevati pravnomočno odločbo o prejudicialni pravici in o tem vprašanju ne sme soditi ponovno (in še manj drugače), se pokaže, da tožniki niso dokazali (so)lastninske pravice na tistem delu zemljišča, kjer je toženec gradil, kopal in sadil.
pogojna obsodba - pogoji za izrek pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe - izrek enotne kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - obnova
Kršitev (ob izrekanju poznejše sodbe ni bilo odločeno o prejšnji pravnomočni pogojni obsodbi) se lahko uveljavlja z zahtevo za varstvo zakonitosti, vendar se mora odpraviti s t.i. nepravo obnovo kazenskega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
To, da je sodnik v prijateljskem odnosu z drugim sodnikom, ta pa v svaštvu z odvetnikom, ki je zastopal katero od strank, ne more biti razlog, ki bi utemeljeval prenos pristojnosti.
skupno premoženje zakoncev - darilo - solastnina - vlaganja v solastno premoženje - sprememba deležev na nepremičnini
Z vlaganji v solastnino, na kateri so deleži določeni, se razmerja med solastniki ne morejo spremeniti, razen če bi o tem obstajal dogovor med solastniki.
ZPP člen 17, 24, 24/2, 25, 25/2.ZIZ člen 15, 100, 100/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - bivališče dolžnika
Ker zadeva ni bila odstopljena okrajnemu sodišču v Ljubljani "očitno pomotoma", so vendarle izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu po 1. odstavku 24. člena ZPP. o katerem odloči spričo določbe 2. odstavka 25. člena istega zakona Vrhovno sodišče. Po določbi 1. odstavka 100. člena ZIZ je za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino zapisnikov - razlogi o odločilnih dejstvih - vzročna zveza
Presoja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZJSRS člen 21d, 21d/5, 28.ZIZ člen 17, 17/3,21, 21/1, 28, 28/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - preživnina - zakonska cesija - terjatev Javnega jamstvenega in preživninskega sklada - Republike Slovenije - primernost izvršilnega naslova - obvestilo o uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine, z odločbo o pravici do nadomestila - zamudne obresti
Ne more biti dvoma, da ima Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije pravico terjati od zavezanca - na podlagi zakonske cesije - tudi zakonske zamudne obresti od izplačanih zneskov. Vendar pa taka določba sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo tudi za zakonske zamudne obresti, kolikor izvršilni naslov (obvestilo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine z odločbo o pravici nadomestila) ne zajema tudi zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - stek kaznivih dejanj - nasilništvo - grdo ravnanje - prestrašenost v družini - družina - razlaga kazenskega zakona
Zakonske znake kaznivega dejanja po 1. kot po 2. odstavku 201. člena KZ se uresniči le s trajnejšim delovanjem storilca, kot izhaja že iz samega zakonskega opisa, ki pri naštevanju izvršitvenih oblik uporablja nedovršne glagolske oblike; zajema niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj, v takšnem primeru pa je že "po sili zakona" stek izključen.
Storilec kaznivega dejanja nasilništva (v družini) je lahko le član družine (delictum proprium), storjeno pa je lahko le proti družinskemu članu. Občutek ogroženosti kot posledica kaznivega dejanja mora nastopiti vsaj pri enem družinskem članu, ki ni hkrati oškodovanec.
Kazensko-pravne norme mora sodišče razlagati v skladu z ustavnimi določbami, zlasti s tistimi, ki zadevajo človekove pravice; za te pa velja, da je jih je treba razlagati razširujoče. Kazenskopravni pojem družine kot zakonski znak kaznivega dejanja nasilništva je lahko tudi širši od pojma družine, kot ga opredeljuje sedaj veljavni ZZZDR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23159
KZ člen 302, 302/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji
V opisu kaznivega dejanja po 4. v zvezi s 1. odstavkom 302. člena KZ ni treba navesti zakonske norme, s katero bi bilo določeno, kdo je uradna oseba, ki izvršuje uradna pooblastila. Zato zadostuje, da je v bilo izreku sodbe natančno opisano, kaj naj bi policist opravil kot uradno dejanje, njegova pooblastila pa opisana v obrazložitvi izpodbijane sodbe.
Revizijski očitek, da "je sodišče tudi opustilo izvedbo dokaza po zaslišanju odvetnika X, kar je toženka opetovano predlagala", je pavšalen. Revidentka namreč ne pove, (če) kdaj in na kakšen način je predlagala ta dokaz (če v vlogi, v kateri, če na naroku, na katerem). Tak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka je nekonkretiziran in zato ne dosega standarda obrazloženosti. Ker na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, revidentka z njim ne more uspeti.