ZPP člen 111, 111/3, 111/4, 339/1, 339/2-14.ZNP člen 37.
nepravdni postopek - plačilo predujma - domneva o umiku predloga - sodni roki - štetje roka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka na drugi stopnji - zahteva za varstvo zakonitosti
Razlogi prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj niti do 13.4.2004 ni založil zahtevanega predujma, so res v nasprotju z listino v spisu (poročilom računovodstva z dne 14.4.2004), da je predlagatelj zahtevani znesek plačal 13.4.2004.
Ker je v tej zadevi rok dveh mesecev za plačilo predujma začel teči 10.2.2004, bi se po tretjem odstavku 111. člena ZPP iztekel 10.4.2004, vendar je bila tega dne sobota, zato je pritožbeno sodišče štelo, da se je iztekel v ponedeljek 12.4.2004. Pri tem je prezrlo, da je bil tega dne velikonočni ponedeljek, ki je po 1. alinei 2. člena ZPDPD dela prost dan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja
Okoliščina, da bi sodnik Okrožnega sodišča v A. obravnaval vprašanje protipravnosti ravnanja Okrožnega sodišča v A. v drugi pravdni zadevi, bi lahko povzročila dvom o morebitni nepristranskosti sodnikov Okrožnega sodišča v A., kar je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost
Vrhovno sodišče ocenjuje, da samo dejstvo, da je dolžnica hčerka enega od sodnikov Višjega sodišča v A., sicer ne bi vplivalo na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; toda sodišče tehtno opozarja, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje tega sodišča.
Višina neupravičeno pridobljene koristi zaradi odpadle pogodbene podlage je ugotovljena ob upoštevanju vrednosti vlaganj tožnice v toženčevo nepremičnino (ob odštetju vrednosti toženčevega dela in materiala). Zaradi toženčevega pobotnega ugovora je pomembno, kdaj in v kateri višini so se nasprotne terjatve v preteklosti srečale, zato je s pomočjo faktorja na podlagi valutne klavzule preračunana vrednost pridobljene koristi, ugotovljena na dan izdelave izvedenskega mnenja, v vrednost na dan vložitve tožbe; od tedaj gredo tožnici tudi zakonske zamudne obresti.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS09939
.
pravica stranke do izjave v postopku - dokaz z izvedencem - pravilo o dokaznem bremenu
Pri dokaznem predlogu z izvedencem mora stranka sama določno navesti, kaj s tem dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka. Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnost strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
V revizijskem postopku aktualna odločitev sodišč prve in druge stopnje ni oprta na pravila odločanja po prostem preudarku (216. člen ZPP), temveč na pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Tožnika glede na sprejeto dokazno oceno nista dokazala, da bi njun lastninski delež na kegljišču presegal 1/5.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14.ZVO člen 26.SZ člen 9.ZOR člen 154.
čiščenje javnih površin - status zemljišča - pasivna legitimacija - odgovornost občine - padec na poledeneli pešpoti
Bistvena je ugotovitev sodišč, da sporna pot, na kateri je padla tožnica, ni javna površina, torej za njeno čiščenje ni zadolžena občina oziroma, po pogodbi z občino tožena stranka. Pri tej opredelitvi pa samo lastništvo zemljišča ni odločilno.
V postopku za uveljavljanje in varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je predvideno dvostopno odločanje organov tožene stranke in sodno varstvo le zoper dokončno odločbo oziroma če drugostopni organ tudi na ponovno zahtevo ne odloči o pritožbi.
OZ člen 5, 270, 270/1. ZGD člen 364, 364/2, 446, 446/1, 451, 456.
načelo vestnosti in poštenja - družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - prednostna pravica - izpodbijanje sklepov skupščine - pravica družbenika do informacij
Ko družbenik dobi zahtevano informacijo, je ne more zahtevati še enkrat.
V nasprotju z načelom dobre vere in poštenja je zahtevati informacijo, če se je družbenik vnaprej odločil, kako bo ravnal ne glede na pridobljeno informacijo.
V d. o. o. družbeniki nimajo zakonske prednostne pravice do pridobitve novih družbenih deležev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – neopravičen izostanek z dela – sindikalni zaupnik – neutemeljen odpovedni razlog
V skladu s 5. alineo 89. člena ZDR je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi neutemeljen, če gre za „udeležbo v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem“. Ta določba pomeni, da ni podana kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, če je sindikalni zaupnik predhodno in pravočasno obvestil pristojnega delavca delodajalca o odsotnosti z dela. Način obveščanja je lahko določen v dogovoru med sindikatom in delodajalcem ali/in delodajalcem in delavcem.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagotovitev zaposlitve pri drugem delodajalcu - plačilo odpravnine - delovna doba pri delodajalcu
Če je delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, zagotovil delavcu možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi na ustreznih delih pri drugem delodajalcu s tem, da se pravice delavca, ki so odvisne od delovne dobe pri delodajalcu, priznavajo, kot da delovna doba ne bi bila prekinjena, pa delavec z drugim delodajalcem sklene pogodbo o zaposlitvi pod temi pogoji, mu prvi delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dolžan izplačati odpravnine.
prenehanje delovnega razmerja iz poslovnih razlogov - ponudba nove PZ pod spremenjenimi pogoji
Dejstvo, da delodajalec delavcu, ki je bil pri njem zaposlen za nedoločen čas, ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na drugem delu za določen čas, ne pomeni kršitve določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas - varstvo pravic
Ni sprejemljivo stališče, da delavec ne more zahtevati varstva pravic pri delodajalcu in sodnega varstva zaradi prenehanja delovnega razmerja za določen čas, če takega varstva ni uveljavljal ob sklenitvi delovnega razmerja.
Po določbi 5. točke 70. člena ZPP sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom. Stečajni postopek ni "ista zadeva" kot gospodarski spor, ki ga nekdo sproži zoper stečajnega dolžnika.
Delavcu je v postopku pri delodajalcu in v sodnem postopku zagotovljeno varstvo pravic iz delovnega razmerja (79., 80. in 83. člen ZTPDR). To pa ne zajema varstva zoper "odločitve" delodajalca, ki predstavljajo le ugotovitev o določenih dejstvih, ki sama po sebi nimajo pravnih posledic.
Po drugem odstavku 376. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1.000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta ne presega v zakonu določenega zneska, ni izpolnjen zahtevan pogoj glede dovoljenosti oziroma za vsebinsko obravnavo revizije in je sodišče zato revizijo moralo zavreči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - izločitev sodnika
Če sodnik meni, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP), sporoči to predsedniku sodišča, ki odloči o izločitvi (2. odstavek 71. člena ZPP). Šele če bi bili vsi sodniki sodišča izločeni, ali če bi predsednik sodišča ocenil, da obstajajo razlogi za izločitev vseh sodnikov, je na mestu njegov predlog za delegacijo pristojnosti po določbi 67. člena ZPP.
Za zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa zadošča že, da je dokazan obstoj ene od kvalifikatornih okoliščin, saj zakon ne zahteva, da morajo biti podane kumulativno.
dovoljenost revizije zoper sklep - sklep o potrditvi sklepa o zavrženju revizije - gospodarski spor
Zoper sklep, s katerim je pritožbeno sodišče potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča o zavrženju revizije, je revizija dovoljena ne glede na vrednost spornega predmeta.
ZZZPB člen 56. ZDoh člen 19. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki in dohodki iz premoženja člen 4, 15.
zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti - republiška štipendija
V dohodek kandidatove družine za pridobitev republiške štipendije se vštevajo tudi prejemki iz 13. in 17. točke 19. člena ZDoh. Prejemki iz 13. točke 19. člena ZDoh so prejemki fizičnih oseb, ki niso rezidenti Republike Slovenije, če je tako določeno z mednarodno pogodbo, ki jo je ratificirala Republika Slovenija. V konkretnem primeru je to Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki in dohodki iz premoženja (Uradni list Republike Slovenije, Mednarodne pogodbe, št. 4/1998). Po 4. členu te konvencije se tožničin oče šteje za rezidenta Republike Avstrije, katerega plače, mezde in drugi podobni prejemki se po 15. členu obdavčijo samo v tej državi. Navedena določba torej ne pomeni, da se pri ugotavljanju dohodka na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ne upoštevajo tudi dohodki, pridobljeni z delom v Republiki Avstriji, od katerih prejemnik ne plačuje davka v Republiki Sloveniji in za katere ni zavezan za prijavo dohodnine po ZDoh.