odločanje na podlagi listine v tujem jeziku - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dedovanje - oporoka
Pri "oporoki", ki jo je razglasilo sodišče prve stopnje, gre za listino v italijanskem jeziku, katere del oziroma priloga (ena listovna stran od šestih) je kopija lastnoročne oporoke osebe "B. B.", sestavljene v slovenskem jeziku. Gre za dokument, ki je v pretežnem delu v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je to listino nepravilno presojalo brez predhodne pridobitve prevodov.
plačilo razlike v plači - plačilo po dejansko opravljenem delu - odpoved pravicam iz delovnega razmerja - razveljavitev prvostopne sodbe
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo razlike v plači med obračunano in izplačano plačo. Tožnik je zahtevek vložil, ker naj bi kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za delo novinarja opravljal naloge višje vrednotenega delovnega mesta novinar specialist. To je zahtevek, ki se mu delavec ne more odpovedati, saj je pravica do izplačila plače (tudi razlike) v ZDR-1 kogentno določena (126. člen). Sodišče zahtevka po vsebini in višini sploh ni presojalo, saj ga je zavrnilo zgolj zato, ker gre za zapadli zahtevek, ki naj bi se mu tožnik s podpisom pogodbe o zaposlitvi odpovedal.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00076874
KPJS člen 46, 46/3. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZObr člen 97e.
stalna pripravljenost - slovenska vojska - vojak - delovni čas - uporaba direktive - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - varovanje državne meje - straža - vojaško urjenje - sodba presenečenja
Sodišče je pravilno presodilo, da niti straža niti varovanje državne meje ne utemeljujeta izključitve uporabe Direktive 2003/88/ES, zato je v zvezi s tem odrejeno stalno pripravljenost, glede na ugotovitve o načinu njenega izvajanja, utemeljeno štelo v delovni čas tožnika ter posledično ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlike do 100 % osnovne plače.
Pritožba zmotno očita, da sodišče prve stopnje ni napravilo dokazne ocene v zvezi z zaključkom, da varovanje državne meje ni vojaška operacija v pravem pomenu besede (1. alineja izreka sodbe C-742/19). Sodišče prve stopnje je (ne)obstoj te izjeme pravilno presojalo z vidika stališč citirane sodbe Sodišča EU. Izpodbijani zaključek je oprlo na izvedene dokaze (listine, izpovedi tožnika in prič), ki jih je ovrednotilo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. S svojo presojo ni poseglo v pravico države, da določeno nalogo opredeli kot vojaško operacijo, temveč je le napolnilo pravni standard "vojaška operacija v pravem pomenu besede". Ugotovitve, da je bilo varovanje državne meje kontinuirana, že nekajletna naloga SV (od leta 2015 dalje), ki se je izvajala v mirnem času, in za popolnoma načrtovane, nadzorovane in z organi policije usklajene naloge, potrjujejo pravilnost izpodbijanega zaključka.
Pritožba zmotno navaja, da gre za sodbo presenečenja, ki jo povezuje z očitkom o kršitvi pravil o dokaznem bremenu ter pomanjkljivo trditveno podlago tožnika. Smisel prepovedi sodbe presenečenja je (le) v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvena. Česa takega pritožba niti ne zatrjuje.
ZIZ člen 58, 58/4, 225, 225/1, 226, 226/1, 226/3, 226/5, 227, 227/1, 229, 229/1, 229. ZPP člen 15, 365, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršilno sredstvo - opustitev - izterjava nedenarne terjatve - ius cogens - dovolitev izvršbe - ponovno motenje posesti
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bilo z izvršilnim naslovom, ki je podlaga sklepu o izvršbi z dne 5. 1. 2021, dolžnici prepovedano postavljati ograje ali druge podobne ovire na dovozni poti do upničine garaže, kar pomeni, da je dolžnica zavezana k opustitvi določenih ravnanj in ne k storitvi nečesa, kar bi lahko namesto nje opravil nekdo drug. Za opravo izvršbe, če je dolžnikova obveznost opustitev, pa ZIZ določa način, kot je določen v 227. členu v zvezi s prvim do tretjim in petim odstavkom 226. člena, torej z grožnjo z denarno kaznijo in z njeno izvršitvijo v primeru ponovne kršitve opustitvene obveznosti. Dolžnica z izvršilnim naslovom torej ni bila zavezana k storitvi, zato se izvršba v konkretnem primeru ne opravi po določbi 225. člena ZIZ s pooblastitvijo upnice, da na dolžnikove stroške sama ali po tretjem opravi dejanja oziroma opusti dejanje, kot je predlagala upnica.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - nadurno delo - neupravičena odsotnost z dela
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da zgolj dejstvo, da je tožnik toženko obvestil o svoji odsotnosti (potem, ko bil že obveščen o razporeditvi v termin nadurnega dela v soboto od 14.00 do 22.00 ure), še ne pomeni, da tožniku ni bilo treba priti in opraviti nadurnega dela. Že sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da je tudi nadurno delo delo, opravljanje dela in ravnanje po navodilih delodajalca pa je delavčeva temeljna pogodbena obveznost (33. in 34. člen ZDR-1). Tako skopo in neargumentirano sporočilo delavca zagotovo ne bi zadoščalo za opravičilo izostanka iz rednega dela, smiselno enako pa mora veljati tudi za zakonito odrejeno nadurno delo.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajna masa - sklenitev sporazuma - pobotanje medsebojnih terjatev - izvzetje iz stečajne mase - prejemki iz pogodbe o delu - regres za letni dopust
Prejemek, s katerim je razpolagal dolžnik, to je regres za letni dopust, ni izvzet iz stečajne mase, saj ni naveden med prejemki, ki jih določa 101. člen ZIZ v zvezi z 2. točko drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP.
Da ni pogojev za odpust obveznosti, zadošča ugotovitev, da dolžnik krši obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP. To pomeni, da zadošča, da je brez vednosti in soglasja upravitelja sklenil pogodbo, katere predmet je bilo razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP).
Zaradi zahteve po enakem obravnavanju upnikov mora biti onemogočeno vsako dejanje, s katerim se posega v stečajno maso, ne glede na razloge, zaradi katerih je do takih posegov prišlo. Zato pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, s katerimi pojasnjuje okoliščine, ki so ga vodile k sklenitvi sporazuma, kakšen je bil pri tem njegov namen, kakšne so njegove osebne in družinske razmere.
Uvodoma je zavrniti pritožbena izvajanja o nedovoljenosti odmere pravdnih stroškov po fazah postopka. Kadar pride med pravdo do zvišanja tožbenega zahtevka in s tem do povišanja vrednosti spornega predmeta, je pri ugotavljanju višine pravdnih stroškov v posamezni fazi postopka, treba upoštevati, koliko je znašala vrednost spornega predmeta v posamezni fazi.
Glede na pravnomočno (in v revizijskem postopku preizkušeno) odločitev, da pritožnik, četudi je leta 1992 na podlagi ustnega dogovora z mamo zagotovil sredstva za nakup stanovanja, ni postal njegov lastnik, je pravilna ugotovitev, da stanovanje sodi v zapuščino po pokojni A. A. (in je torej predmet dedovanja po njej).
Izhodišče za razlago oporoke, ki pomeni iskanje smisla, ki izhaja iz izražene poslednje volje, je sama vsebina oporoke.
Obe listini (z dne 10. 6. 1995 s popravkom, in z dne 3. 3. 2009), v katerih je zapustnica izrazila svojo poslednjo voljo, je treba presojati kot povezano celoto.
Kadar znesek posamične globe ali seštevek dveh ali več glob, izrečenih storilcu, znaša najmanj 1.000 eurov, globe ali glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, sodišče sankcijo izvrši tako, da za vsakih začetih 100 eurov globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 90 dni. V seštevek glob se vštejejo le globe, izrečene s posamičnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo v višini najmanj 300 eurov. Pri tem je glede na prvi odstavek 20. a člena ZP-1 sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je bilo storilcu izrečenih več glob v znesku najmanj 300 EUR na posamični plačilni nalog, seštevek teh glob pa znaša najmanj 1.000 EUR.Storilec tako ne more uspeti s pritožbenimi trditvami o težki finančni situaciji, v kateri se je znašel zaradi nerealiziranih finančnih sredstev, saj takšne trditve za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve niso pravno relevantne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074900
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11. ZNPPol člen 51, 51/1, 51/2, 51/9, 57.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - varnostni pregled - pogoji za izvedbo - zaseg predmetov pri varnostnem pregledu - policijska pooblastila - predlog za izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - razlogi o odločilnih dejstvih - izbira kazenske sankcije - zaporna kazen - olajševalne in obteževalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Policista sta v trenutku, ko sta se na podlagi informacij o preteklem ravnanju obtoženca odločila za varnostni pregled vseh treh oseb v vozilu, imela dovolj konkretnih podatkov, da sta upoštevaje nastalo situacijo lahko utemeljeno sklepala na določeno stopnjo verjetnosti napada. Razpolagala sta z informacijo, da ima obtoženec odprto tiralico, ker se po pozivu Okrožnega sodišča v Kranju ni zglasil na prestajanje zaporne kazni, prav iz tega razloga sta policista vozilo, v katerem se je kot sopotnik peljal obtoženec, tudi zaustavila. Od osebe, ki se ni podredila pozivu sodišča na prestajanje zapore kazni in za katero je izdana tiralica, je tudi po presoji sodišča druge stopnje povsem razumno pričakovati, da se bo pri izvršitvi prisilne privedbe uprla oziroma pobegnila, da bi se izognila prestajanju kazni (kateremu se je že izogibala). Ob upoštevanju dejstva, da sta se v vozilu skupaj z obtoženim nahajali še dve drugi osebi, ki sta bili policistoma neznani, sta policista tudi z njima opravila varnostni pregled, saj nista mogla vedeti, kakšna bo njuna reakcija, lahko pa sta sklepala, da sta z obtožencem povezani. Poleg tega je dodatna navzočnost neznanih z obtožencem povezanih oseb spremljajoča okoliščina, ki še dodatno zaostruje nevarnost situacije.
ZPP člen 155. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. ZDDV-1 člen 3, 14, 15, 16, 17.
sklep o pravdnih stroških - nagrada in stroški odvetnika - nagrada za pripravljalno vlogo - nepotrebni stroški - kilometrina - stroški kilometrine - potni stroški odvetnika - odvetnik kot davčni zavezanec - obračun DDV - neenotna sodna praksa
Sodna praksa glede obračunavanja DDV od kilometrine pooblaščenca, ki je odvetnik, ni enotna, vendar je pritožbeno sodišče pri odločanju sledilo večinski sodni praksi, da se DDV od kilometrine ne obračunava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00075492
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13, 41. URS člen 26, 26/1. UZITUL člen 13. ZDRS člen 12, 12/2, 40, 40/1. ZPŠOIRSP člen 11, 11/1, 11/2, 13, 13/5. ZLPP člen 31, 31/1. ZPP člen 212, 216, 337, 337/1, 358, 358-5. OZ člen 324, 324/2.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kvalificirana protipravnost - kvalificirana stopnja napačnosti - zavrnitev vloge za sprejem v državljanstvo - pravilnost odločbe - nepravilna odločba - izčrpanje pravnih sredstev - vzročna zveza - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - pravna podlaga - uporaba ZPŠOIRSP - zastaranje - kršitev pravic osebnosti - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - povrnitev premoženjske škode - lastninski certifikat - pridobitev certifikata - izguba dohodka - povrnitev potnih stroškov - odločanje po prostem preudarku - povrnitev stroškov postopka
Tožnik uveljavlja protipravnost pravnomočne odločbe. Gre za upravno odločbo, ki je postala pravnomočna z odločitvijo Vrhovnega sodišča v upravnem sporu. Tudi pri upravnem odločanju je treba (smiselno) upoštevati nekatere omejitve odškodninske obveznosti države, kot veljajo pri sodnem odločanju. V odškodninskem sporu se sicer ne posega v pravnomočnost odločbe, ki naj bi bila napačna. Ta ostaja procesno nedotaknjena. Pravnomočnost odločbe zato ne preprečuje možnosti presoje, da je rezultat protipravnega ravnanja. Vendar pa je v primeru ugoditve odškodninski tožbi pravnomočna odločba vsebinsko razvrednotena. Zato je treba omenjeno stališče relativizirati. Za nastanek odškodninske obveznosti mora biti izpolnjena predpostavka, da je prizadeta stranka izčrpala vsa pravna sredstva (redna in izredna), s katerimi bi lahko dosegla razveljavitev, spremembo ali ugotovitev nezakonitosti sporne sodne odločbe, ne pa da se to razpravlja v postopku, ki za to ni predviden in se vzpostavlja položaj, ko nižje sodišče v odškodninskem sporu odloča o tem, ali je (naj)višje sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo pravo ali ne. Vnovično odpiranje vprašanj, ki so že pravnomočno rešena, v odškodninskem sporu, je zato mogoče samo, kadar oškodovanec nima in tudi ni imel drugih sredstev, s katerimi bi v postopku, ki je za to predviden, preprečil ali zmanjšal vzrok škode in ko je šlo za najhujše oblike protipravnosti. Pri slednji predpostavki gre za grobe kršitve sodniške dolžnosti, kot je sodniška samovolja pri razlagi prava, v nekaterih primerih tudi pri ugotavljanju dejanskega stanja (oboje se izraža prek očitne napačnosti), korupcija, zloraba oblasti, nespoštovanje pravice do sojenja v razumnem roku, grobe kršitve postopka. Takšnih okoliščin oziroma kršitev pa tožnik ni zatrjeval, zato tudi niso del dejanske podlage izpodbijane sodbe. Hkrati pa tožnik tudi ni izčrpal vseh pravnih sredstev, s katerimi bi dosegel odpravo odločbe o zavrnitvi njegove vloge za državljanstvo RS. Toženka utemeljeno izpostavlja okoliščino, da tožnik zoper sodbo Vrhovnega sodišča ni vložil ustavne pritožbe. Ta opustitev pa ima, zaradi strankine opustitve dolžnosti aktivno skrbeti za svoje pravice, učinek prekinitve vzročne zveze med zatrjevano napačno odločbo in nastalo škodo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 10/3, 11, 11/6, 34, 34/3. ZBPP člen 1, 1/3, 26, 26/1. ZST-1D člen 48.
sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - taksne oprostitve na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč - nepravilna uporaba materialnega zakona - novela zakona o sodnih taksah - lex specialis - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Že iz vsebine predloga novele ZST-1D izhaja, da je namen predmetne določbe v tem, da bo odslej stranka, kateri je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, po zakonu oproščena plačila sodnih taks v tem istem postopku in ji ne bo več treba posebej zaprošati za taksno oprostitev. Posebej je izpostavljeno, da bo takšna zakonska taksna oprostitev omejena na postopek, za katerega je stranki dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč. Pritožbeno sodišče meni, da je jezikovna in namenska razlaga tretjega odstavka 10. člena ZST-1 (kot lex specialis) jasna. Nanaša se namreč na celotni postopek, v katerem je stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč. V (tem) postopku pa je bistveno, da stranka izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči, ki jo upravičujejo do taksne oprostitve.
OZ člen 335, 335/1, 340, 341, 341/1, 346, 364. ZPP člen 154, 154/1, 360, 360/1.
prodajna pogodba - obročno plačilo kupnine - kršitev načela kontradiktornosti postopka - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov - pomen spornih določb pogodb - pasivna stvarna legitimacija - zastaranje - ugasnitev pravice - petletni zastaralni rok - naturalna obveznost - odpoved zastaranju - način pripoznave dolga - pisna pripoznava zastarane obveznosti - oblika, potrebna za pripoznavo zastaranega dolga - pisna oblika - oblika kot pogoj za veljavnost - nagrada za posvet s stranko
Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza ni absolutna. Res sicer ne sme sodišče zavrniti dokaza z argumentom, da ta tako ali tako ne bi uspel oziroma mu sodišče tako ali tako ne bi sledilo, ker priča tako in tako ne bi izpovedala drugega (t.j. "več"), kot glede na različne okoliščine (dejanske navedbe stranke, druge pisne izjave, povezavo s stranko ipd.) sklepa sodišče, ker vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena.
Pripoznava dolga iz 364. člena OZ in pisna pripoznava zastarane obveznosti iz 341. člena OZ sta dva različna instituta, ki imata podoben učinek. Pripoznava dolga iz 364. člena OZ povzroči pretrganje zastaranja (zastaralni rok prične znova teči) in je mogoča do nastopa zastaranja, zanjo obličnost ni predpisana. Pripoznava zastarane obveznosti po 341. členu OZ (po kateri zastaranje prav tako prične znova teči) pa je možna le po nastopu zastaranja in se šteje za odpoved zastaranju, a le, če je podana v pisni obliki.
OZ člen 33, 64, 68, 82, 83, 112, 592, 596, 597, 598, 617, 617/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
pravna narava sklenjene pogodbe - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - prodajna pogodba - najemna pogodba - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - bistvene sestavine pogodbe - znižanje najemnine - predmet najema - uničenje stvari - višja sila
Spremembe oziroma spremenjene okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke oziroma zaradi katerih se ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi jo bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti v veljavi (112. člen OZ), morajo že po sami naravi vplivati na bistvene sestavine pogodbenega dogovora.
Ker pri plačanem znesku ni šlo za najemnino, tožeča stranka njegovega znižanja ne more doseči na podlagi odgovornosti najemodajalca za napake na predmetu najema (592 - 599. člen OZ), kot tudi ne na podlagi instituta znižanja najemnine zaradi delnega uničenja predmeta najema (617. člena OZ).
Besedilo 617. člena OZ ne ureja primerov, ko bi stvar zaradi (delnega) uničenja ali poškodovanja postala neuporabna za konkretnega najemnika, pač pa se nanaša samo na morebitno objektivno zmanjšano uporabnost predmeta najema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074342
URS člen 22, 33. ZOPNI člen 4, 4-8, 6, 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-4, 21, 21/3, 24, 24/1, 28. ZIZ člen 58, 58/2, 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - zaseženo premoženje - premoženje nezakonitega izvora - prikrivanje premoženja - vlaganja v nepremičnino - financiranje investicij - finančna preiskava - načelo sorazmernosti - pravica do izjave - pravica do zasebne lastnine - odločanje brez razpisa naroka - viri sredstev
Predmet začasnega zavarovanja in začasnega odvzema ne presega obsega premoženja, za katerega tožnica s tožbo zahteva odvzem. Zato že iz tega razloga ni začasno zaseženo oziroma začasno odvzeto več, kot je potrebno.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev glede posameznih stroškov, ki jih je priznalo pravdnima strankama (sklicujoč se na določbo 155. člena ZPP), zneskovno sicer natančno obrazložilo, vendar pa iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, zakaj je kot za pravdo potrebne stroške štelo tudi stroške po predloženih računih za mnenje A., d. o. o. To pomeni, da izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj višje sodišče na pritožbene navedbe zaradi odsotnosti razlogov ne more odgovoriti.
OZ člen 86, 94, 99. ZN člen 47. ZZZDR člen 12, 17, 60.
kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - ničnost sporazuma - izpodbojnost sporazuma - pisne izjave prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Sodišče prve stopnje je tožnico pozvalo, da pojasni, zakaj predlaga še ustno zaslišanje prič, katerih pisne izjave so bile predložene, vendar slednja tega nista pojasnila.
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do dejstva, da v delu, ko tožnica uveljavlja napake volje, pravni posel ni ničen, temveč izpodbojen (94. člen OZ).
V skladu z 12. členom ZZZDR ima dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, zanju enake pravna posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Za presojo, ali je med dvema osebama obstajala zunajzakonska skupnost, je potrebno napraviti celovito in kritično analizo vseh relevantnih okoliščin posameznega primera.
S tem, ko sta si premoženje sporazumno razdelila, pa sta se sporazumela tako o obsegu, kot o deležih na premoženju, ne glede na dejstvo, da sam delež posameznega partnerja na skupnem premoženju, ni bil določen. Sodišče prve stopnje pa ima o slednjem ustrezne razloge v 26. točki obrazložitve.
ZPND člen 22a, 22a/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 329, 329/4, 339, 339/2, 339/2-8.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - utemeljenost predloga po zpnd - vodenje postopka - zaslišanje stranke - trditve o novih dejstvih - dokazovanje z izjavo stranke - dokazni predlog za zaslišanje priče - neizvedba naroka - nevezanost sodišča na dokazni sklep - kršitev pravice do izjave - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Obrazložitev sodišča prve stopnje, da ponovno zaslišanje predlagateljice ne bi privedlo do ugotovitve drugačnega dejanskega stanja, predstavlja nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno. Posledično je dejansko stanje ostalo nerazčiščeno, ugotovitev sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala, da je nasprotni udeleženec njo in njeno hčer zasledoval oziroma da ni šlo za naključna srečanja, pa najmanj preuranjena.
stvarna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor - notar
V skladu z ZN notarji opravljajo notariat kot svoboden poklic. Zato niso gospodarski subjekt, obravnavana zadeva pa na podlagi subjektivnega kriterija iz 481. člena ZPP ne predstavlja gospodarskega spora.