CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076522
ZPP člen 12, 195. OZ člen 131, 186, 186/1, 275. ZOZP člen 41.
odškodninska terjatev - regresna terjatev - pogodbena odgovornost - dejanski lastnik vozila - povzročitelj škode - navadno sosporništvo - solidarna odgovornost - nerazdelna odgovornost - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - redna brezplačna pravna pomoč - stroški tolmača - stroški priče - načelo pomoči prava neuki stranki
Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo udeleženci solidarno. Oškodovancu ni potrebno izkazati vzročne zveze med ravnanjem posamezne odgovorne osebe in nastalo škodo.
kreditna pogodba - neplačilo obveznosti - verodostojna listina - določljivost tožbenega zahtevka - določnost zahtevka - dolgovi - specifikacija dolga - konto kartica - priložene listine - dokazno breme - spor majhne vrednosti
Zaključek sodišča, da ni mogoče preizkusiti, koliko je tožnik na nek datum res dolgoval, od katerih zneskov in za katero časovno obdobje so tekle zamudne obresti, ne drži. Vse podatke je brez težav moč razbrati iz predložene verodostojne listine. Vse to tožencu tudi zadošča za obrambo.
Na strani kreditojemalca je dokazno breme, da dokaže, da je svoje obveznosti po kreditni pogodbi v celoti plačal.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/3, 44. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dostopna pot - izvedensko mnenje - postavitev izvedenca gradbene stroke - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - postavitev drugega izvedenca - obrazloženost dokaznega predloga - uporaba zemljišča - parkiranje - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - dobra vera
Neutemeljeni so očitki o obstoju sporazuma glede dovozne poti (na sedanjih parcelah 253/8 in 252/2). Sodišče je natančne in izčrpne razloge podalo v 32. do 39. točki obrazložitve. Predstavniki uporabnikov stavb so se strinjali z rešitvijo glede dovozne poti do vseh treh stavb, predvideno v lokacijski dokumentaciji v zvezi s prenovo hiše na A. ulica 3. Pritožbeno stališče, da so se dogovorili le o parcelaciji, nima opore v listinah, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje. S strani uporabnikov vseh treh stavb (tedanjih imetnikov pravice uporabe) je bilo v isti listini dano dovoljenje za izvedbo vknjižbe na parc. št. 252 in 253, a tudi soglasje z dovozno potjo, predvideno v lokacijski dokumentaciji. Ugotovitvam, da je soglašal s parcelacijo in da je tudi kasnejša dokumentacija v zvezi z gradnjo stavbe 282 vključevala isto dostopno pot, pritožnik ne oporeka. Na pritožničino pobudo izvedena kasnejša združitev parcel 253/1, 253/2 in 253/3 sama za sebe ne potrjuje, da parcelacija, izvedena v postopku pridobivanja dovoljenj za prenovo stavbe 282, ni zaživela. Glede na to, da etažnim lastnikom stavbe 281 niso odvzeta upravičenja v zvezi z uporabo dostopne poti, so pritožbene navedbe o tem, da so jo vedno uporabljali, nepomembne. Ugotovitev, da so jo ves čas uporabljali tudi lastniki stavb 282 in 466, pa temelji na izčrpni oceni izpovedb vseh zaslišanih v postopku, tako da s pritožbenim izpostavljanjem posameznih delov izpovedb posameznih izmed zaslišanih ni vzbujen dvom o njeni pravilnosti.
Uporaba zemljišča za parkiranje je resda indic v prid ugotovitvi, da gre za pripadajoče zemljišče, a sama po sebi ne zadostuje za tako sklepanje. Sodišče prve stopnje je ugotovitve v zvezi s parkiranjem pravilno ovrednotilo v luči ugotovitev o vsebini listin, povezanih z gradnjo. Nenazadnje je bilo ugotovljeno, da so uporabniki stavbe 281 sicer parkirali na zemljišču, ki po izpodbijani odločbi pripada k stavbi 282, a hkrati tudi, da tega zemljišča niso šteli kot svojega. Potreba po prostoru za parkiranje ni zadostna podlaga za zaključek, da gre za (skupno) pripadajoče zemljišče.
Če bi šteli, da prvi odstavek 190. člena OZ uzakonja vrnitveno načelo, za kar si zavzema tožnica v pritožbi, bi to pomenilo, da so vse navedbe toženca glede porabe prejeta zneska nebistvene; zgolj na podlagi dejstva, da je za plačilo zneska 49.093,06 EUR naknadno (s spremembo pravnomočne sodbe) odpadla pravna podlaga, je tožničin zahtevek utemeljen. Če pa bi izhajali iz obogatitvenega načela, kot je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, pa bi bilo bistveno, kakšna je bila obogatitev toženca, torej ali je toženec znesek, ki mu je bil plačan 11. 7. 2018, do 11. 12. 2018, ko je bil obveščen o vloženi reviziji, porabil (na način, da s koristjo več ne razpolaga), kot je (v določeni meri pavšalno) zatrjeval, in sicer za nakup motornega kolesa, potovanje na Filipine in plačilo odvetniških stroškov.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00075605
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. KPJS člen 46. ZObr člen 97č.
stalna pripravljenost - vojak - delovni čas - uporaba direktive - sodba SEU - straža - varovanje državne meje
Ugotovitve, da je bilo varovanje državne meje kontinuirana, že nekajletna naloga SV (od leta 2015 dalje), ki se je izvajala v mirnem času, in za popolnoma načrtovane, nadzorovane in z organi policije usklajene naloge, potrjujejo pravilnost zaključka, da varovanje državne meje ni vojaška operacija v pravem pomenu besede.
Pravilna je presoja, da o izjemi iz 3. alineje izreka sodbe C-742/19 ni mogoče govoriti v primeru dolgoletnega kontinuiranega izvajanja varovanja državne meje, glede katerega (tudi z izpovedbami prič) niso bili ugotovljeni nobeni pogoji, ki bi ustrezali pravnemu standardu izrednega dogodka.
Tudi glede straže niso podane okoliščine za izključitev uporabe Direktive 2003/88/ES. Temelji na pravilni dokazni oceni, da je straža redna dejavnost SV, ki se je izvajala kontinuirano na številnih vojaških objektih po državi, načrtovana je bila vnaprej in je pomenila običajno službo v mirnem času, brez posebnosti, oziroma se ni izvajala v izrednih okoliščinah ali kot odziv na neposredno grožnjo za nacionalno varnost.
ZDR-1 člen 88, 88/6, 114, 114/1. ZPP člen 144, 144/1, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZPSto-2 člen 43. URS člen 23. ZPIZ-2 člen 27, 28.
vročanje odpovedi - detektiv - poštni predalčnik - delavec pred upokojitvijo - starostna pokojnina - varstvo pred odpovedjo
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bila vročitev odpovedi pravilno opravljena. Detektiv je pisanje z odpovedjo pustil v edinem hišnem nabiralniku. Iz predloženih posnetkov je jasno razviden hišni nabiralnik na levi strani dovoza na betonski ograji oz. škarpi hiše. Pri tem je sodišče prve stopnje sledilo izpovedi detektiva, da mu je tožnik izrecno rekel, naj pošto pusti v nabiralniku. Četudi je bil na hišnem nabiralniku zgolj naziv podjetja A. in ne priimek tožnika, to ne pomeni, da je ta poštni nabiralnik zgolj od podjetja A. in da vročevalec v njem ne bi smel pustiti pisanja po tožnikovi odklonitvi sprejema. Po 43. členu Zakona o poštnih storitvah ni nujno, da ima samostojna stanovanjska hiša predalčnik označen s priimkom, saj je uporaben tudi, če na njem ni priimka.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku resda manjkalo manj kot pet let pokojninske dobe, vendar pa ob izpolnitvi pokojninske dobe 40 let, tudi ob upoštevanju pavšalnih navedb o osebnih okoliščinah iz 28. člena ZPIZ-2 (znižanja starostne meje zaradi služenja obveznega vojaškega roka in skrbi za otroke), še ne bo izpolnjeval predpisanega starostnega pogoja in s tem vseh pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje predpisanega starostnega pogoja, pritožba ne nasprotuje, zato je neutemeljen očitek o napačno ugotovljenem dejanskem stanju in napačni uporabi materialnega prava, ker sodišče prve stopnje ni štelo, da tožnik uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo iz 114. člena ZDR-1.
KZ-1 člen 259, 259/1. ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. Uredba o varovanju tajnih podatkov (2005) člen 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 6, 7, 8, 9, 9/1. ZTP člen 9, 9/3, 13, 13/1, 17, 17/1.
tajni podatki - sprememba tajnosti - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - subjektivni prekluzivni rok - pravočasnost podaje odpovedi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
V obravnavani zadevi toženka šteje, da je sporni dokument A. z dne 13. 3. 2019 vseskozi tajen dokument skladno z ZTP, saj so bile oznake "interno" na njem prečrtane pomotoma, prav tako zaradi administrativne napake je bil na njem označen preklic s sklicevanjem na dokument z dne 23. 10. 2020. Ne ZTP ne Uredba ne urejata situacije, v katerih pomotoma pride do zabeležke preklica tajnosti in prečrtanja oznak "interno" na dokumentu, ki je bil pred tem ustrezno opredeljen in označen kot tajen ter je izpolnjeval vse pogoje za to. Ob v prejšnji točki opisanem formalno-materialnem konceptu tajnega podatka v RS, po katerem je tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tak, na podlagi veljavne zakonodaje ni mogoče šteti, da je tajen dokument, na katerem so skladno z Uredbo prečrtane oznake tajnosti (v obravnavanem primeru "interno") in na katerega prvi strani sta navedena datum in pravna podlaga za preklic.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 384, 384/2-3, 384/6-1, 399, 399/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - pravna dobrota - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - dolžnost poročanja - predložitev plačilnih list - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - pravica do zasebne lastnine - odločba Ustavnega sodišča - protipravnost ravnanja
Kot je že navedlo sodišče prve stopnje dolžnikovi izgovori, da bi moral plačilne listine predložiti nekdo drug (D. D.), da ga upraviteljica ni zadosti podrobno poučila o njegovih obveznostih, niso relevantni, saj je bil dolžnik tisti, ki je predlagal začetek odpusta obveznosti in je bil on sam zadolžen za izpolnjevanje svojih obveznosti in ne more prenesti odgovornosti za lastno neizpolnitev na nekoga tretjega.
Odpust obveznosti ni pravica dolžnika, pač pa pravna dobrota, katera je namenjana tistim dolžnikom, ki so se znašli v primežu dolgov zaradi okoliščin, ki jih niso namerno zagrešili. Za to, da jim pravni sistem to pravno dobroto nakloni, pa morajo izpolnjevati zakonsko določene obveznosti, predvsem pa si morajo po vseh močeh prizadevati, da poplačajo svoje upnike.
Ustavno sodišče je poudarilo, da dolžnikova kršitev obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP pomeni protipravno ravnanje, ki ga zakon upravičeno tudi sankcionira.
Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe navedenih pravil ZST-1 že izdanega plačilnega naloga z dne 18. 10. 2023 hkrati z dovolitvijo obročnega plačila sodne takse ni razveljavilo, je potrebno ugovoru tožnika ugoditi (njegova naložena taksna obveznost je bila naknadno z novim plačilnim nalogom določena drugače) in plačilni nalog z dne 18. 10. 2023 razveljaviti.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/3. ZPP člen 7, 7/1, 287, 287/2. URS člen 22, 23, 25.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - trajna nezmožnost za delo - dokazna ocena izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga - nepristranskost izvedenca
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da so izvedenci in sodišče povsem zanemarili podatke iz medicinske dokumentacije. Sodišče prve stopnje je zaradi razjasnitve dejanskega stanja postavilo sodno izvedenko s področja MDPŠ ter tudi izvedenski organ, v okviru katerega so mnenje podali sodni izvedenci specialist MDPŠ, specialistka psihiatrinja in specialist infektolog. Proučili so medicinsko dokumentacijo ter delovno dokumentacijo v sodnem in upravnem spisu, nadalje zdravstveno dokumentacijo v zdravstvenem kartonu, tožnica pa je bila tudi osebno pregledana. Poleg pisno podanih izvedenskih mnenj je sodišče sodne izvedence tudi zaslišalo. Svojo odločitev je utemeljeno oprlo na podana izvedenska mnenja.
Iz izvedenskih mnenj izhaja, da je bila upoštevana tudi dokumentacija iz leta 2010, ki se nanaša na vprašanje hude motnje pozornosti in koncentracije. Tedanja ocena, da bo potrebna invalidska upokojitev, pa nikakor ne pomeni, da je lečeči specialist podal mnenje o delazmožnosti, ki bi bilo zavezujoče. V pristojnosti lečečega specialista ni ugotavljanje invalidnosti.
ugotavljanje invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - dokazna ocena izvedenskega mnenja - zaključeno zdravljenje - kontrolni pregled - zdravstveno stanje stranke v postopku
Res je pri tožniku zaradi težav s kolenom predviden operativni poseg, kar pa še ne pomeni, da zdravljenje v smislu 63. člena ZPIZ-2 ni zaključeno. Vprašanje konca zdravljenja je treba v vsakem primeru posebej razčistiti. Tudi v primeru, če je z vidika medicinske stroke in doktrine pri pacientu indicirana nadaljnja diagnostika in terapevtska obravnava, je pri ocenjevanju invalidnosti treba upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera v povezavi z delom, svojim poklicem in dejavnostjo iz tretjega oz. četrtega odstavka 63. člena ZPIZ-2. To še zlasti, če po dolgotrajni odsotnosti z dela zaradi bolezni ni izboljšanja psihosomatskega funkcijskega statusa. Sicer pa invalidnost ni pogojena s trajno spremembo zdravstvenega stanja. Zaradi opustitve pogoja "trajna sprememba zdravstvenega stanja" iz definicije invalidnosti, je za pričakovana izboljšanja zdravstvenega stanja (ali pa tudi poslabšanja zdravstvenega stanja) v 94. členu ZPIZ-2 predpisan kontrolni pregled.
kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti - preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zavrnitev dokaznih predlogov - nepotreben dokaz - dokazna ocena verodostojnosti prič
Opis je v celoti sklepčen, druga ugodnost, ki jo je pridobila obdolženka za opravljanje gospodarske dejavnosti, je glede na opis dejanja denar, ki je bil nakazan s strani leasingodajalca dobavitelju za namen pisarniške opreme, ta denar pa je bil nato uporabljen za reševanje finančnih težav družbe F. d. o. o. in za plačilo obveznosti te družbe (kar je bilo potrjeno tudi z izvedenim dokaznim postopkom, saj je družba F. d. o. o. takoj po sklenitvi in realizaciji leasing pogodbe s strani dobavitelja na svoj TRR od slednjega prejela 30.000 EUR).
Bistvo obdolženki očitanega kaznivega dejanja je, da storitlec pridobi zakonito posojilo ali ugodnost, vendar s preslepitvijo glede namena, za katerega je bil odobren in prav slednje je jasno konkretizirano v opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja.
ZPP člen 286, 286/3, 286/4. ZDR-1 člen 85, 85/2, 88, 110, 110/1, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 223, 223/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - pravočasnost dokaza - pravica delavca do zagovora - čas za pripravo na zagovor - vročitev odpovedi - odpotovanje iz kraja bivanja
Čeprav sta bila od vročitve vabila do zagovora tožnici na voljo le dva delovna dneva, zaradi tega izredna odpoved ni nezakonita. Čeprav delavec morebiti nima na voljo treh delovnih dni za pripravo na zagovor, kot je to predvideno v drugem odstavku 85. člena ZDR-1, to še ne pomeni, da je odpoved zaradi tega nezakonita, ampak je treba ugotoviti, ali je krajši rok dejansko vplival na pravico do zagovora.
Tožnica priznava, da je v času bolniškega staleža zapustila kraj svojega bivanja in odšla na Pohorje, za kar ni imela dovoljenja osebne zdravnice. Napačno pa je njeno stališče, da ker se je zdravila zaradi prilagoditvene motnje v posledici težav v službi in so ji bile svetovane tehnike sproščanja, ni potrebovala dovoljenja osebne zdravnice, da je zapustila kraj bivanja in odšla na Pohorje. Prav tako je nepomembno, da je od njenega kraja bivanja do Pohorja potrebna le krajša vožnja in ni odpotovala za daljše obdobje, npr. na dopust ali v drugo državo. Očitana kršitev iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je namreč podana, kadar delavec brez odobritve pristojnega zdravnika odpotuje iz kraja svojega bivanja, pri čemer ne gre za kršitev le, če delavec odpotuje za dlje časa v bolj oddaljen kraj ali na dopust. Zadostuje, da zapusti kraj bivanja in odide v bližnji kraj, brez dovoljenja pristojnega zdravnika.
ZPSPP člen 24, 24/2, 25, 25/1. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 257.
izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - izpraznitev poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - rok za izpraznitev poslovnih prostorov - status najemnika - privilegirani najemniki - soglasje občinske skupščine k odpovedi najemne pogodbe - društvo - vsebina obveznosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - manjkajoča trditvena podlaga - presoja dokazov
Sporni prostor je v izreku izpodbijanega sklepa opredeljen z naslovom [...] in površino 272,20 m2. Toženka v pritožbi ne zatrjuje, da ji ni znano, za kateri prostor gre. Ne navaja, da ima na podlagi najemnega razmerja s tožnico morebiti v najemu še kakšen drug prostor na tem naslovu, ki bi prav tako meril 272,20 m2. Vsebina njene obveznosti je v izreku sodbe dovolj jasno opredeljena.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-1, 12/2-2, 12/2-3, 12/2-4, 12/2-5, 12/2-6, 12/2-7, 12/3, 12a, 12a/5, 12a/11, 12a/12. ZUPJS člen 51.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - popoln predlog - vsebinsko odločanje
ZST-1 v 10. do 15. členu ureja oprostitev, odlog in obročno plačilo taks, ki vključuje tudi spremembe in dopolnitve, ki so bile uveljavljene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1D), in so se začele uporabljati s 12. 2. 2022. Katere so obvezne sestavine predloga, je določeno v drugem in tretjem odstavku 12. člena ZST-1. Med drugim ni obvezna sestavina predloga v 5. alineji drugega odstavka 12. člena ZST-1 zahtevano soglasje stranke in polnoletnih družinskih članov, da sodišče lahko po uradni dolžnosti pridobi podatke o premoženjskem stanju, ki so davčna tajnost, ter v 6. alineji drugega odstavka istega člena zahtevana izjava, da so stranka in njeni polnoletni družinski člani, ki so podali soglasje po prejšnji alineji, seznanjeni z vsemi informacijami iz enajstega odstavka 12.a člena zakona, objavljenimi na spletni strani sodišča.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00075420
ZPP člen 48, 48/1, 191, 191/1, 191/1-1. ZPSVIKOB člen 3, 3/1, 9, 45. ZBan-1 člen 350a. ZRPPB člen 265. ZUstS člen 44.
krajevna pristojnost - izključna pristojnost - podrejene obveznice - odgovornost banke - odločba o izrednih ukrepih - plačilo odškodnine - neskladnost zakona z ustavo - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo - razveljavitev zakona po ustavni odločbi - materialno sosporništvo - atrakcija pristojnosti - prehodne določbe
Ustavno sodišče je ZPSVIKOB v celoti razveljavilo, torej v času presoje pritožbenega sodišča izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru ni več določena. Po splošnih pravilih o pristojnosti je za prvo toženo stranko pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40, 40-4. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2013) člen 6, 6/2, 6/3. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 14, 14/2. OZ člen 299, 378.
solidarnostna pomoč - rok
Tožnica v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vložila pravočasno. Rok za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči je določen z namenom, ker nekritično priznavanje solidarnostne pomoči za nazaj, ko so pogoji, ki jo opravičujejo, že zdavnaj prenehali, ne bi bilo združljivo z njeno naravo. Vendar pa roka v primeru, ko ne gre za enkratni dogodek (kot je npr. naravna nesreča - primer, ki ga je v zvezi z rokom obravnavalo Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. VIII Ips 43/2021), temveč gre za trajajoče stanje (daljša bolezen), ne gre tolmačiti na način, za katerega se je zavzelo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00078032
ZGO-1 člen 88.
izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke - več izvedencev - odgovornost nadzornika - profesionalna skrbnost - dejanska škoda - izvedena dela po pogodbi - potrebni pravdni stroški - izbira odvetnika
Po izvedbi dokaza s tretjim izvedencem A. A., ki je izdelal izvedeniško mnenje in dve dopolnitvi ter bil zaslišan na naroku 26. 10. 2023, je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni predlagala dodatne dopolnitve mnenja izvedenca, tudi ne angažiranje novega izvedenca gradbene stroke (22. točka obrazložitve sodbe). Te ugotovitve tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija.
Stranka se svobodno odloča koga ima za odvetnika, kako dolgo in kdaj ga zamenja. Te odločitve so v njeni sferi in z zamenjavo odvetnika ne more obiti kogentne določbe ZOdvT, ki v 4. točki opombe št. 3 k tretjemu delu ZOdvT določa, da v primeru, če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
sorazmerni del starostne pokojnine - višina pokojnine - matična evidenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja - novo sojenje
Katere primerljive podatke je treba upoštevati, če v matični evidenci zavarovancev ni podatkov o višini plače zavarovanca v posameznem letu, ne določa noben predpis. V takšnem primeru je treba uporabiti druge podatke, ki so na voljo zato, da zavarovanec ne bo prikrajšanj pri uveljavljanju pravic. Ko v matični evidenci za posamezno obdobje podatkov v višina dohodka ni, zavarovanec tako ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Le zato, ker tožnik z določenimi listinami ne razpolaga, ne pomeni, da se mu pokojninska osnova za sporno leto ne bi mogla priznati. Sodišče prve stopnje je sodbo utemeljeno oprlo na mnenje sodnega izvedenca finančne stroke.
zavrženje tožbe - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - rok za sodno varstvo - zamuda roka
Tožnica ni dokazala, da v času prejema dopisa oziroma odločbe ZPIZ ni razumela, da ji je prenehala lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja pri toženki 1. 9. 2022, ker se je s tem dnem iztekla pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas do 1. 9. 2022, ter da jo mora toženka s tem dnem odjaviti iz zavarovanja. Navedena odločba je napisana jasno in razumljivo ter bi jo vsak povprečen človek moral razumeti oziroma se v primeru nerazumevanja pozanimati o njenem pomenu. Tožničino zatrjevanje, da v času materinskega dopusta ni razumela zanjo relativno zapletenih pisanj ZPIZ, je povsem splošno in dokazno nepodprto.