OZ člen 111, 111/2, 116, 116/2, 440, 477, 488, 488/1, 490, 490/1, 495.
kupoprodajna pogodba - naknadna nemožnost izpolnitve - prodaja tuje stvari - odvzem stvari - nemožnost izpolnitve
V primeru odvzema pogodbenega predmeta ne pride v poštev uporaba 495. člena OZ, ki določa rok za uveljavljanje kupčeve pravice iz pravnih napak oziroma pravic do odstopa od pogodbe ali pravice do sorazmernega znižanja kupnine in pravice do povračila škode. Po prvem odstavku 490. člena OZ velja, če druga oseba kupcu stvar vzame, domneva, da je kupec z nastopom tega pravnega dejstva uresničil pravico odstopiti od pogodbe, ki jo OZ izrazi z besedami "je pogodba razdrta po samem zakonu".
OZ člen 5, 7, 665. ZOR člen 1083, 1083/1, 1084, 1087, 1087/1, 1087/3. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - neodvisna bančna garancija - bančna garancija za odpravo napak - garancijska izjava - zloraba bančne garancije - temeljna načela obligacijskega prava - neupravičen poziv na plačilo ("unfair calling") - procesno trditveno in dokazno breme - odprava napake v garancijski dobi - odgovornost za stvarne napake
Namen neodvisne bančne garancije je preprečiti, da bi garant zavlačeval z izplačilom, dokler se ne bi ugotovilo, ali je obveznost iz temeljenega posla prekršena ali ne. V primeru spora o tem, ali je zavarovana obveznost prekršena, ne gre za zlorabo bančne garancije. Zloraba pravic iz bančne garancije je podana, če obstajajo jasni in likvidni dokazi, ki onkraj razumnega dvoma kažejo na zlorabo pravice, ne da bi to terjalo izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka. Materialno trditveno (in dokazno) breme za dejstva, ki vodijo do zaključka o zlorabi bančne garancije, leži na strani naročnika bančne garancije.
stek prekrškov - idealni stek - neenotna sodna praksa - odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog
Presoja zakonskih opisov prekrškov po 3. alineji četrtega odstavka 30. člena ZCes-1 in po 1. alineji osmega odstavka 30. člena ZCes-1 po oceni pritožbenega sodišča ne izkazuje nobenega od odnosov, ki so podlaga za navideznost steka. Zakonodajalec je z oblikovanjem dveh ločenih prekrškov, povezanih s prekoračitvijo osne obremenitve vozila, ki na ravni zakonskih opisov nista v odnosu specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije (vključno z inkluzijo), izrazil svojo namero, da kršitelji odgovarjajo za oba prekrška. Med prekrškoma torej obstaja pravi idealni stek po volji zakona. Tudi presoja zakonskih opisov prekrškov iz druge alineje četrtega odstavka 31. člena ZCes-1 in po 3. alineji devetega odstavka 31.a člena ZCes-1 ne izkazuje nobenega od odnosov, ki so podlaga za navideznost steka. Zakonodajalec je z oblikovanjem dveh ločenih prekrškov, povezanih s prekoračitvijo največje dovoljene mase vozila, ki na ravni zakonskih opisov nista v odnosu specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije (vključno z inkluzijo), izrazil svojo namero, da kršitelji odgovarjajo za oba prekrška.
ZPP člen 181, 181/1, 181/2, 274, 274/1, 343, 343/4, 352.
delno zavrženje tožbe - pravni interes za pritožbo tožene stranke - nedovoljena pritožba - pravni interes za ugotovitveno tožbo - veljavnost najemne pogodbe - nezakonita odpoved - predhodni preizkus tožbe
Sodišče prve stopnje je tožbo delno zavrglo, kar pomeni, da je odločitev v korist tožene stranke. Slednja zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper to odločitev.
Vprašanje pravnega interesa ugotovitvene tožbe je sicer res predmet predhodnega preizkusa tožbe, sodišče prve stopnje pa se lahko do tega opredeli tudi kasneje v postopku, in če se izkaže, da pravni interes ni podan, tožbo zavrže.
umik pritožbe zoper sodbo - čas vložitve umika pritožbe
Sodišče druge stopnje je v skladu z določilom drugega odstavka 334. člena ZPP, ker je umik pritožbe prejelo pred odločanjem v pritožbenem postopku, le ugotovilo njen umik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076522
ZPP člen 12, 195. OZ člen 131, 186, 186/1, 275. ZOZP člen 41.
odškodninska terjatev - regresna terjatev - pogodbena odgovornost - dejanski lastnik vozila - povzročitelj škode - navadno sosporništvo - solidarna odgovornost - nerazdelna odgovornost - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - redna brezplačna pravna pomoč - stroški tolmača - stroški priče - načelo pomoči prava neuki stranki
Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo udeleženci solidarno. Oškodovancu ni potrebno izkazati vzročne zveze med ravnanjem posamezne odgovorne osebe in nastalo škodo.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverni in zakoniti posestnik - pravni naslov - nevpisana nepremičnina - dokazovanje lastninske pravice - lastniška posest - posredna posest - predpogodba - izpolnitev prodajne pogodbe
Sodišče prve stopnje svoje ocene, da je bila tožnikova posest na spornem stanovanju zakonita in dobroverna, ni temeljilo zgolj na navedeni Predpogodbi z dne 4. 11. 1997 in Pogodbi o izpolnitvi prodajne pogodbe z dne 23. 6. 1998, temveč na vrsti dejstev in okoliščin, ki jih je ugotovilo (poleg pogodb, plačila kupnine, dejstva, da toženčevi (posredni) posesti ni nihče nasprotoval, neobstoju etažne lastnine), ki tudi po oceni pritožbenega sodišča potrjujejo, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena. Dejstvo o njenem obstoju izhaja iz več strani sodišča prve stopnje pravilno ocenjenih dokazov.
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da iz obeh pogodb, ki ju je tožnik sklenil z B. B., izhaja, da je bila volja pogodbenih strank, da B. B. na tožnika prenese lastninsko pravico na spornem stanovanju ter da je bil tožnik v dobri veri glede lastninske pravice svojega (posestnega) prednika, glede na to, da je ta imel od leta 1992 posest nad spornim stanovanjem. Na podlagi ocene izpovedb zaslišanih prič je tudi pravilno zaključilo, da je tožnik nad stanovanjem izvrševal lastniško (posredno) posest (ki ima v primeru priposestvovanja enake učinke kot neposredna posest), kar naj bi dodatno potrjevali dejstvi, da je imel pri zavarovalnici od 24. 6. 1998 dalje sklenjeno za stanovanje požarno zavarovanje in da je plačeval stroške, potrebne za obnovo strehe in zamenjavo oken.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00076078
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-5. OZ člen 5, 104, 104/1, 105, 105/3, 282, 282/2, 300, 300/3, 625, 625/3, 633, 633/2. ZPP člen 340, 341.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - projektantska pogodba - projektna dokumentacija - pomanjkljiva projektna dokumentacija - soglasje za gradnjo bližje meji - soglasje pristojnega organa - vsebina pogodbene obveznosti - izpolnitev pogodbene obveznosti - odgovornost za izpolnitev z napako - upniška zamuda - predpogodbena dolžnost informiranja - pojasnilna dolžnost podjemnika - predpogodbena odgovornost - napačna uporaba materialnega prava - odškodninska odgovornost - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
ZGO-1 pojma projektni pogoji in soglasje definira v 5.5.1. oziroma 5.5.2. točki prvega odstavka 2. člena, pri čemer soglasje opredeli kot potrditev pristojnega soglasjedajalca, da je projektna dokumentacija izdelana v skladu s predpisi iz njegove pristojnosti. Ob tem iz 5.5. točke istega odstavka in člena ZGO-1 izhaja tudi opredelitev soglasjedajalca kot državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila, za katerega je z zakonom določeno, da določa projektne pogoje in daje soglasja za graditev objektov. Že iz tega je torej jasno, da se je toženka s Pogodbo zavezala pridobiti zgolj soglasja pristojnih soglasjedajalcev (nosilcev oblastnega odločanja), med katere lastniki sosednjih nepremičnin (zasebni subjekti) ne spadajo.
Ni utemeljeno pogodbi zvesto stranko siliti, da kot izpolnitev pogodbene obveznosti sprejme izpolnitev z napako, kar izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 282. člena OZ.
Ob upoštevanju nespornega dejstva, da je bil razlog za izdelavo projektne in tehnične dokumentacije tožnikova želja po pridobitvi ustreznega gradbenega dovoljenja za realizacijo gradnje poslovne stavbe, okoliščina, da bo moral tožnik za dosego tega cilja kljub dokončani dokumentaciji s strani toženke po Pogodbi pridobiti še soglasja mejašev za manjši odmik od meje, gotovo sodi med tiste, za katere je toženka vedela ali pa bi kot strokovnjak na svojem področju morala vedeti in je bila pomembna za naročeno delo ter bi tožnika v skladu s tretjim odstavkom 625. člena OZ o tem morala seznaniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSK00076220
ZGD-1 člen 515, 515/3, 533. OZ-UPB1 člen 89, 425, 425/2. ZIS člen 42.
pogodba o poslovodenju - odpravnina - odpoklic in odpravnina direktorja - denarna odpravnina - obligacija prizadevanja - koncesija za prirejanje iger na srečo v igralnih salonih - koncesija - stvarna pristojnost - sklep o odpoklicu - razlogi za odpoklic - razlogi za odpoklic poslovodje - prosta dokazna presoja - odgovornost poslovodje - dokazi in izvajanje dokazov
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da razlog, da naj bi tožnik kršil Zakon o igrah na srečo, ni konkretiziran in je že zato neutemeljen. Dejstvo, da koncesija za igralništvo ni bila podaljšana, ne pomeni kršitve zakona.
Pogodba o poslovodenju je po svoji naravi mandatna pogodba, gre torej za obligacijo prizadevanja, zato samo dejstvo, da uspeha ni bilo, ne pomeni kršitve tožnikovih obveznosti. V zvezi s tem so neutemeljeni pritožbeni očitki, da naj bila odločitev o ustreznih ukrepih na tožniku in da bi on moral storiti vse, kar je treba, da bi bila koncesija podaljšana, saj izhajajo iz napačne predpostavke, da je šlo za obligacijo uspeha.
Res je bilo v pogodbi o poslovodenju določeno, da mora tožnik pridobiti pisno soglasje, vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila med tožnikom in edino družbenico uveljavljena praksa ustnih soglasij.
DRUŽINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSK00076144
ZZZDR člen 51. DZ člen 67, 69, 70. OZ člen 86, 119. ZGD-1 člen 38a, 505, 526. SPZ člen 72, 72/2, 72/3.
ničnost pravnega posla - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - upravljanje s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem - oderuška pogodba - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca
Tožeča stranka po oceni pritožbenega sodišča ni uspela dokazati, da je druga toženka v času sklepanja spornih poslov vedela, da je poslovni delež v drugi tožnici skupno premoženje prvega tožnika in prve toženke, pri čemer v tej zvezi ne zadostuje domneva o skupnem premoženju, ki bi bilo pridobljeno med trajanjem zakonske zveze. Ta domneva velja namreč v razmerju med zakoncema, zato tretji osebi ni mogoče naložiti procesnega bremena, da dokaže, da premoženje ni skupno, temveč posebno premoženje enega od zakoncev.
ZFPPIPP člen 443. ZPod člen 188, 188/1, 188/1-4. ZS člen 3.
naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - premoženje izbrisane družbe - predlog za začetek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - statusne spremembe - prenehanje družbe - vpis izbrisa - družbeno podjetje - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravica uporabe javne ceste - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Če se v primeru prenehanja družbe zaradi statusnih sprememb po izbrisu družbe iz registra najde določeno premoženje, gre za situacijo podobno primeru, ki ga ureja 443. člen ZFPPIPP.
OZ člen 634, 634/1, 635, 635/1, 636, 649, 660, 663, 663/1, 663/2, 663/3.
gradbena pogodba - gradbena in podjemna pogodba - odgovornost izvajalca za napake gradbe - materialni prekluzivni rok - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov
Sodišče prve stopnje je na podlagi v 5. točki te obrazložitve navedenih dejanskih ugotovitev, ki pritožbeno niso izpodbijane, na podlagi uporabljenega materialnega prava pravilno sklepalo, da je prišlo do zamude grajanja napak ob izhodišču uporabe pravil podjemne pogodbe in tudi ob izhodišču uporabe pravil gradbene pogodbe, pri tem pa je spregledalo, da bi lahko glede na trditve v tožbi prišlo tudi do uporabe materialne določbe 636. člena OZ, ki velja za podjemno pogodbo oziroma tretjega odstavka 663. člena OZ, ki velja za odgovornost za napake pri gradbeni pogodbi, za katero med drugim velja še, da se, če ni v poglavju OZ o gradbeni pogodbi drugače določeno, uporabljajo glede odgovornosti za napake gradbe ustrezne določbe iz poglavja OZ o podjemni pogodbi (660. člen OZ).
razrešitev upravitelja - razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti
Odločilna je samo nesmotrnost in posledična neutemeljenost pritožnikove razrešitve glede na trajanje stečaja od leta 2015 in njegovo trenutno fazo, v kateri je že bilo unovčeno vse unovčljivo premoženje in razdeljena praktično vsa razdelitvena masa ter je treba samo še opraviti prenos neunovčljivih terjatev po 374. členu ZFPPIPP in počakati na morebitno stroškovno sankcijo za dolžnico v zgoraj navedeni pravdi P 133/2021. Razrešitev upravitelja tako ni več primerno sredstvo za zagotovitev nemotene izvedbe preostalih potrebnih opravil v tem postopku.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - nadomestitev soglasja starša - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - prešolanje učenca osnovne šole - kršitev pravice do izjave v postopku - pritožba, vložena po izteku roka
Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve. Njihova izdaja je omejena na nujne primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja. Ni dvoma, da je treba k izdaji začasnih odredb pristopati restriktivno, ker imajo v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izbira skrbnika - imenovanje skrbnika - izvedensko mnenje - naloge skrbnika
Pri imenovanju skrbnika sodišče upošteva predvsem želje varovanca, če jih je ta izrazil ter če je sposoben razumeti njihov pomen, posledice, in je to v njegovo korist. Upošteva tudi želje sorodnikov, če so te v varovančevo korist.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - razveljavitev sklepa - prisilni ukrep - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poseg v osebnostno pravico - standard obrazloženosti - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena
Zadržanje kot skrajni poseg, ki pride v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, je dopustno, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera osebe zaradi duševne bolezni/duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok za hujše ogrožanje lastnega zdravja oz. zdravja drugih, ogrožanje življenja ali povzročanja hude škode sebi oz. drugim. Sodišče niti ni ugotovilo, da bi pridržana oseba ogrožala svoje življenje oz. huje ogrožala svoje zdravje. Opuščanje psihiatrične terapije ne izpolnjuje zakonskega standarda ogrožanja življenja/hujšega ogrožanja zdravja. Razlogi sklepa predstavljajo (predvsem) povzetek izvedenskega mnenja in prepis zakonskega teksta, čeprav bi morale biti ugotovljene in obrazložene konkretne, ne pa le posplošene okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrih. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00077328
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 49, 49/1, 49/1-2. OZ člen 21, 27.
predznamba lastninske pravice - predkupni upravičenec - ponudba za odkup nepremičnin - sprejem ponudbe - zavezovalni pravni posel
Predlagatelj je predkupni upravičenec. Lastnik nepremičnine mu je pisno ponudil nepremičnino v odkup in predlagatelj je ponudbo pisno v celoti sprejel, tako kot se je glasila. Izpolnil je tudi dodatni pogoj nakazila kupnine. Po določbi 21. člena v zvezi s 27. členom Obligacijskega zakonika bi to lahko pomenilo, da je bila pogodba (zavezovalni pravni posel) sklenjena. Položaj bi torej po svojih značilnostih ustrezal položaju, ko ima kupec v rokah zasebno listino ali notarski zapis prodajne pogodbe, ki pa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče prve stopnje bi zato moralo določbo 2. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1 uporabiti smiselno in presojati, ali predložene listine po določbah OZ izkazujejo sklenitev zavezovalnega posla. Če bo ugotovilo, da to drži, bo moralo predznambo dovoliti že na podlagi teh listin.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - soprispevek oškodovanca - ugovor zastaranja - odmera odškodnine - pravična denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilne dokazne ocene izvedenih dokazov ugotovilo, da tožnica nevarnega jaška ni mogla videti ali zaznati, saj je na to ni nič opozarjalo, preperelosti plohov pa tudi ni mogla zaznati s prostim očesom. Tudi če bi parkirišče zelo dobro poznala, ni mogla vedeti, kaj se nahaja pod plohi in da obstaja nevarnost padca v globino. Sodišče je pravilno sporni del parkirišča, ki je bil prekrit s plohi in obdan z betonskimi bloki ter bil jasno viden in navzven zaznaven, saj je glede urejenosti odstopal od siceršnje površine parkirišča, štelo kot del parkirišča in pravilno ugotovilo, da hoja preko tega dela ni bila (ustrezno) preprečena.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/3, 44. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dostopna pot - izvedensko mnenje - postavitev izvedenca gradbene stroke - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - postavitev drugega izvedenca - obrazloženost dokaznega predloga - uporaba zemljišča - parkiranje - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - dobra vera
Neutemeljeni so očitki o obstoju sporazuma glede dovozne poti (na sedanjih parcelah 253/8 in 252/2). Sodišče je natančne in izčrpne razloge podalo v 32. do 39. točki obrazložitve. Predstavniki uporabnikov stavb so se strinjali z rešitvijo glede dovozne poti do vseh treh stavb, predvideno v lokacijski dokumentaciji v zvezi s prenovo hiše na A. ulica 3. Pritožbeno stališče, da so se dogovorili le o parcelaciji, nima opore v listinah, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje. S strani uporabnikov vseh treh stavb (tedanjih imetnikov pravice uporabe) je bilo v isti listini dano dovoljenje za izvedbo vknjižbe na parc. št. 252 in 253, a tudi soglasje z dovozno potjo, predvideno v lokacijski dokumentaciji. Ugotovitvam, da je soglašal s parcelacijo in da je tudi kasnejša dokumentacija v zvezi z gradnjo stavbe 282 vključevala isto dostopno pot, pritožnik ne oporeka. Na pritožničino pobudo izvedena kasnejša združitev parcel 253/1, 253/2 in 253/3 sama za sebe ne potrjuje, da parcelacija, izvedena v postopku pridobivanja dovoljenj za prenovo stavbe 282, ni zaživela. Glede na to, da etažnim lastnikom stavbe 281 niso odvzeta upravičenja v zvezi z uporabo dostopne poti, so pritožbene navedbe o tem, da so jo vedno uporabljali, nepomembne. Ugotovitev, da so jo ves čas uporabljali tudi lastniki stavb 282 in 466, pa temelji na izčrpni oceni izpovedb vseh zaslišanih v postopku, tako da s pritožbenim izpostavljanjem posameznih delov izpovedb posameznih izmed zaslišanih ni vzbujen dvom o njeni pravilnosti.
Uporaba zemljišča za parkiranje je resda indic v prid ugotovitvi, da gre za pripadajoče zemljišče, a sama po sebi ne zadostuje za tako sklepanje. Sodišče prve stopnje je ugotovitve v zvezi s parkiranjem pravilno ovrednotilo v luči ugotovitev o vsebini listin, povezanih z gradnjo. Nenazadnje je bilo ugotovljeno, da so uporabniki stavbe 281 sicer parkirali na zemljišču, ki po izpodbijani odločbi pripada k stavbi 282, a hkrati tudi, da tega zemljišča niso šteli kot svojega. Potreba po prostoru za parkiranje ni zadostna podlaga za zaključek, da gre za (skupno) pripadajoče zemljišče.