DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00077226
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. ZDR-1 člen 142. ZObr člen 96, 97e. KPJS člen 46. Aneks št. 9 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (2017) člen 1, 1/2. ZSPJS člen 52.
stalna pripravljenost - slovenska vojska - delovni čas - uporaba direktive - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - varovanje državne meje - straža
Za odločitev je bistveno, ali je posamezna dejavnost, v zvezi s katero je bila tožniku odrejena pripravljenost, izvzeta od uporabe direktive; če je (vaje in usposabljanje), je bil kljub poudarjeni razpoložljivosti upravičen do plačila v višini 50 % urne postavke skladno z nacionalno zakonodajo. V nasprotnem primeru, za kar je šlo pri varovanju državne meje, pa je, ker se pripravljenost šteje v delovni čas, njegov zahtevek iz naslova razlike v plači utemeljen.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga - evidenca o izrabi delovnega časa
Tožnik je za vsak posamezni dan, ko mu naj bi bil zagotovljen tedenski počitek, trdil, da mu ni bil, in je navedel, katere konkretne naloge je opravljal, prav tako je tudi navedel, koliko časa so te naloge trajale. Sodišče prve stopnje je v okviru podanih navedb pravilno ugotavljalo tožnikove opravljene naloge in njihovo trajanje.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tedenski načrti dela ne dokazujejo, da tedenski počitek tožniku ni bil kršen. Pravilno je namreč zaključilo, da je tožnik tovrstne listine tedensko podpisoval, vendar je tako ravnal na podlagi ukaza, saj bi bilo ravnanje v nasprotju z njim sankcionirano z odpoklicem z misije. Glede na navedeno tudi po stališču sodišča druge stopnje tožnikov podpis ne potrjuje resničnosti podatkov o dnevih tedenskega počitka, ampak je odraz prisile.
ureditev medsebojnih razmerij med solastniki - delitev solastne stvari - velikost solastnega idealnega deleža - obstoj spora - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - vsebina napotitvenega sklepa - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost zahtevka
Pogoj za prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari je v skladu z zakonsko določbo spor med udeleženci o velikosti njihovih deležev na njej. In to je v tem postopku izpolnjeno. Obstoj pogodbe, s katero sta se po mnenju predlagatelja udeleženca postopka dogovorila o višini deležev na skupnem premoženju, pridobljenem v trajanju njune zunajzakonske življenjske skupnosti, ne pomeni, da med udeležencema o tem ne more biti več spora. Obstoj sporazuma, ob dvomu kakšne pravne narave je ta, ne izključuje tega, da je med njima (po razpadu skupnosti) spor o velikosti deležev. Obstoj spora pa je pogoj za prekinitev postopka in napotitev določenega udeleženca na pravdo.
URS člen 14. ZŠtip-1 člen 88, 88/3, 99. ZDSS-1 člen 81, 81/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
Zoisova štipendija - zamudne obresti - priznanje pravice za nazaj
V primeru izdaje nezakonite upravne odločbe, ki je v sodnem postopku odpravljena in pravica priznana za nazaj, se upravičenost do zamudnih obresti presoja po določbah OZ. Priznavanje zamudnih obresti na področju sistema socialne varnosti, vključno s pravico do Zoisove štipendije po ZŠtip-1, namreč ni posebej urejeno. OZ v prvem odstavku 378. člena določa, da je dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice dolžan plačati še zamudne obresti.
Upoštevaje tožbene navedbe glede časa trajanja tožnikove zaposlitve pri toženi stranki (1 leto), slabše možnosti za ponovno zaposlitev (starost 53 let), zlasti pa obseg pravic, ki so tožniku priznane do prenehanja delovnega razmerja, je dosojeno denarno povračilo v višini 1 plače primerno.
ZDR-1 člen 4, 18, 200, 200/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delno zavrženje tožbe - prepozna tožba - elementi delovnega razmerja - dokazna stiska - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Zaradi pravilne odločitve, da v razmerju med tožnico in toženko niso bili podani vsi elementi delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1, je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo zahtevek po plačilu nepremoženjske škode, ki naj bi jo tožnica utrpela zaradi zatrjevanega sedemletnega kršenja njenih temeljnih pravic iz delovnega razmerja.
izredna denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti
V sporih glede priznavanja pravic iz javnih sredstev je v primeru zamude treba upoštevati določbo prvega odstavka 378. člena OZ. Za nastanek zamude je odločilno, da se za nastanek zamude tožene stranke, ki je odločila o pravicah iz javnih sredstev, kot ključen upošteva trenutek, ko bi morala biti upravičencu izplačana izredna denarna socialna pomoč, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.
ZPP člen 339, 339/2, 339/14, 339/14-2. ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 71, 78, 78/1.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - duševna motnja - pravica do osebne svobode - duševna integriteta
Za razjasnitev dejanskega stanja pa sodišče tudi ni bilo dolžno opraviti ogleda stanovanja nasprotne udeleženke, saj slednja, ki zatrjuje, da jo doma nadzira sin, sedaj v svoji blodnjavi simptomatiki, navaja, da jo s kamerami nadzirajo tudi v bolnišnici, kar pritrjuje ugotovitvam izvedenca, da je pri nasprotni udeleženki podana akutna blodnjava motnja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075604
OZ člen 131, 174, 174/1, 179, 182.
nesreča pri delu - bodoča škoda - nova škoda - nova tožba - pravnomočno končan postopek - odmera nepremoženjske škode - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožniku v tem sporu ni mogoče priznati odškodnine za tisto škodo, ki je bila kot bodoča škoda že zajeta v odškodnini, prisojeni s citirano pravnomočno sodbo (t. j. za strah ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti).
V zvezi z vprašanjem bodoče nepremoženjske škode iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti je sodišče prve stopnje pravilno kot ključno za ta spor izpostavilo, da v zadevi Pd 30/2014 zaradi različnih možnosti nadaljnjega zdravljenja (ki tedaj še ni bilo zaključeno) izvedenka ni mogla oceniti tožnikovih bodočih telesnih bolečin in neugodnosti. Tožnik je zato v zadevi Pd 30/2014 zahteval odškodnino le za že nastalo škodo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem (t. j. za obdobje od nesreče pri delu do odločitve sodišča prve stopnje v zadevi Pd 30/2014), zahtevka za povrnitev bodoče škode iz te postavke v smislu 182. člena OZ pa ni postavil. Sodišče prve stopnje je to v sporu Pd 30/2014 upoštevalo in pravnomočno odločilo zgolj o že nastali škodi iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti. Nepremoženjska škoda, ki je iz naslova te postavke tožniku nastala po zaključku glavne obravnave v sporu Pd 30/2014, v pravnomočni sodbi Pd 30/2014 tako ni zajeta, zato je glede nje tožnik lahko vložil novo (obravnavano) tožbo.
ZPP člen 367, 367/1, 384, 384/3, 394, 394-10, 398, 398/1.
predlog za obnovo postopka - nedovoljen predlog - novo dejstvo in dokaz - dovoljena revizija - zavrženje predloga za obnovo
V predlogu za obnovo zatrjevano novo dejstvo in nov dokaz se nanašata na pošiljanje tožnikove pritožbe na sodišče, in tako ne predstavljata novega dejstva in novega dokaza, ki sta predvidena kot razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP.
plačilo delovne uspešnosti - povečan obseg dela - dogovor o obsegu dela - policist - odsotnost delavca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Na podlagi ocene izpovedi prič je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila redna praksa pri toženki, da se je ob odsotnosti enega policijskega inšpektorja njegovo delo prerazdelilo tudi na policijske inšpektorje, ki so sicer delo opravljali na drugih področjih, in da pri tožniku do (bistvenega) povečanja obsega dela ni prišlo (da ni bilo odstopanja od siceršnjega obsega dela); tožnik je delo opravil v okviru pričakovanih rezultatov in v pričakovanem obsegu.
nadomestilo plače - procesno pobotanje - pobotni ugovor v pravdi - ugotovitveni zahtevek - prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - I. kategorija invalidnosti - neupravičena obogatitev
Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni ugotovitveni zahtevek, temveč svojevrstno (obrambno) uveljavljanje nasprotn(ikov)e terjatve, zato, da bi se uporabila za pobotanje in da bi zaradi posledične ugasnitve terjatve tožnika dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka, kar narekuje tričlenski izrek sodbe (tretji odstavek 324. člena ZPP).
ZDR-1 v primeru nastopa okoliščin iz prvega odstavka 119. člena ZDR-1 delodajalcu ne nalaga, da mora izdati o tem pisni akt. Zato je s pravnomočnostjo odločitve o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije, ne glede na akt toženke o datumu prenehanja delovnega razmerja, po samem zakonu odpadla pravna podlaga za sporna izplačila tožniku, ki so predmet pobotnega ugovora.
ukrep omejitve starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi - določitev obsega stikov - pravica do stikov - izvrševanje stikov - sprememba ureditve stikov - omejitev stikov - vzdrževanje stikov v korist otroka - mnenje otroka - odvzem otroka staršem - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - vloga centra za socialno delo - začasna odredba v družinskih sporih
Ob izkazanih lastnostih nasprotnega udeleženca (osebnostna motnja narcisističnega in deloma disocialnega tipa) ni moč pričakovati, da bi ta zmogel ustrezno v celoti izvajati starševsko skrb. Vendar bi prekinitev stikov z njim hkrati verjetno rodila hud odpor do nasprotne udeleženke in institucij, ki mu v dani situaciji sicer lahko pomagajo, kar bi pomenilo, da bi mld. A. ostal brez varne povezave z obema od staršev in strokovne pomoči, kar pa nedvomno ni v njegovo korist.
Mld. A. je bil zaradi družinske situacije izpostavljen že kar nekaj spremembam (razpad družine, nastanitev v zavod, različni načini stikov idr.). Višje sodišče se strinja, da je to, da stiki v obsegu, kot so določeni sedaj, že potekajo, pomembno za odločitev; če kaj, mld. A. zaradi siceršnjih neugodnih družinskih razmer potrebuje predvidljivost in stabilnost. Pri tehtanju med manjšimi spremembami sedanjega obsega stikov in ohranitvijo le-tega je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost slednjemu.
Vloga predstavlja obrazloženo vlogo po 2. točki tar. št. 15 OT. Vloga je bila vložena zunaj obravnave po prejemu prošnje toženca za preklic naroka in njegovem pozivu, da se naj tožnik izjasni glede podanega predloga za mirno rešitev spora. Glede na vsebino vloge gre sicer za enostavno vlogo sodišču, ki pa obsega vse, kar je treba, da se obravnava.
kreditna pogodba - odstop od kreditne pogodbe in predčasna vrnitev kredita - odstop kreditodajalca od pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - bančni kredit
V skladu z 80. členom Obligacijskega zakonika (OZ) osebe, ki na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom posameznikom opravljajo tako delo, da je z njimi zavezano sklepanje in izpolnjevanje določenih pogodb, kot so prodajalci v trgovinah, osebe, ki opravljajo določena dela v gostinstvu, delavci pri poštnih in bančnih okencih in podobni, imajo s tem pravico skleniti in izpolniti take pogodbe. Podlaga za podpis kreditnih pogodb s strani uslužbencev banke, ki so bili za to s strani banke posebej pooblaščeni, je tako 80. člen OZ in so torej lahko veljavno zavezali banko kot dajalca kredita nasproti kreditojemalcu.
DZ člen 139, 151, 151/3, 157, 161. ZPPreb-1 člen 5, 5/5, 10, 10/1, 10/6, 45, 45/1, 45/1-6.
pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - nadomestitev soglasja starša - začasno prebivališče - prijava prebivališča - prepoved približevanja - nasilje v družini
Na podlagi verjetno izkazanih ugotovitev, da bi bila otroka v primeru nadaljnjega skupnega bivanja družine priča ravnanjem, ki bi ju spravljalo v resno stisko in ki je v starosti, v kateri sta, ne bi zmogla prenesti, da je dejanska skrb za otroka ta čas dejansko pri materi in da je v okviru te skrbi zmogla otrokoma samostojno urediti novo prebivališče, ne more pa sama poskrbeti za pravno urejenost položaja, nastalega z (začasno) preselitvijo, je njen predlog, naj se z začasno odredbo določi začasno prebivališče na naslovu najemnega stanovanja, utemeljen.
sodna poravnava kot podlaga za vknjižbo - sodna poravnava - skupna lastnina - vpis etažne lastnine - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - vknjižba spremembe enega od imetnikov skupne lastnine
Sodna poravnava ne vsebuje nobene določbe glede spremembe lastništva nepremičnin (npr. ugotovitev, da določene nepremičnine predstavljajo skupno premoženje). Vsebuje dogovor strank o delitvi. Sodna poravnava tako ni listina, ki bi omogočala vpis skupne lastnine, dogovorjen je vpis etažne lastnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00076759
ZIZ člen 1, 20a, 20a/1, 21, 21/1, 24, 38, 38/5, 38/6, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 58, 58/1, 71, 71/1, 71/1-5, 71/2. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 359, 359/1, 360, 361, 361/2. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZS člen 83a. ZN člen 4, 23, 24, 31, 32, 33, 34, 35, 42, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-4, 43/1-6, 50. SPZ člen 137, 137/1, 154, 154/1, 154/2, 154/2-5, 154/3. ZZK-1 člen 29, 206, 211, 211/2.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - soglasje z neposredno izvršljivostjo - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor ničnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - cesija - zastaranje terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - zadržanje zastaranja - zastaranje zamudnih obresti - prenehanje hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - odlog izvršbe - stroški odgovora na ugovor dolžnika - stroški odgovora na predlog za odlog
Notarska pomočnica je zasebne listine potrdila in jih na predpisan način spojila z notarskim zapisom oziroma jih pripojila k notarskemu zapisu, s tem pa so postale njegov sestavni del. V notarskem zapisu podano soglasje z neposredno izvršljivostjo notarske listine (clausula exequendi) je glede na pojasnjeno dano glede vseh dogovorjenih obveznosti, torej tudi glede obveznosti po kreditni pogodbi, s tem pa ima ta notarski zapis vsebino in naravo izvršilnega naslova po 20.a členu ZIZ in to v celotnem obsegu.
Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi njegove ničnosti, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove pravilnosti in upniku na tej podlagi, z učinkom pravnomočnosti, trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
V zvezi z zastaranjem glavnice po notarskem zapisu obstaja obširna, enotna in ustaljena sodna praksa, po kateri (glavna) terjatev iz izvršljivega notarskega zapisa enako kot judikatna terjatev zastara v desetih letih.
V času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020 so bili izpolnjeni pogoji za uporabo 360. člena OZ zaradi epidemije Covid-19 in z namenom njenega obvladovanja izrečenih izrednih ukrepov, kar pomeni, da je bil tek zastaralnega roka v tem času zadržan in se je skladno s pravilom iz drugega odstavka 361. člena OZ podaljšal za čas trajanja nepremagljive ovire.
Ugasnitev oziroma zastaranje hipoteke zaradi poteka časa po peti alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige tudi veže. Na hipoteko je vezano tudi izvršilno sodišče, ki v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo oziroma zastaranjem hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta presoja pridržana zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila, ali v postopku s tožbo na izdajo izbrisnega dovoljenja.
vknjižba stvarne služnosti - stvarna služnost - posebni skupni deli v etažni lastnini - načelo vrstnega reda odločanja o vpisih - učinek vpisa v zemljiško knjigo - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige - procesna ovira za meritorno odločanje - plomba v zemljiški knjigi - načelo publicitete
Zgodnejši predlog za vpis (prenosa ali preoblikovanja) lastninske pravice na nepremičnini ali za vpis izvedene varovalne stvarne pravice, ki omejuje lastninsko pravico na tej nepremičnini, je procesna ovira za določanje o poznejšem predlogu za vpis lastninske pravice ali izvedene oziroma varovalne pravice glede te nepremičnine, saj oba predloga učinkujeta proti isti osebi.
začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stopnja verjetnosti - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - izjemen ukrep - ugoditev pritožbi
Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-410/01 z dne 14. 2. 2002 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka, ki pa mora biti izkazana s stopnjo verjetnosti.