• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 18
  • >
  • >>
  • 241.
    VDSS Sodba Pdp 557/2023
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00075940
    Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 40, 40/4, 40/4-4.
    solidarnostna pomoč - COVID-19 - elementarne nesreče - socialna stiska
    Dodatek upokojencem v času epidemije in solidarnostna pomoč sta dva različna instituta, zato je upravičenost upokojencev do dodatka v času epidemije nepomembna za presojo, ali tožnik izpolnjuje pogoje za izplačilo solidarnostne pomoči.

    Tožnik ni izkazal, da so mu zaradi epidemije nastale resnejše težave oziroma socialna stiska. Stroški v zvezi z nakupom zaščitne opreme, opreme za šolanje na domu in čas, ki ga je tožnik moral namenit šolanju otroka na domu, ne predstavljajo resnih težav. Tožnik ni dokazal, da je šlo za tako povečanje stroškov, da je bilo zaradi tega ogroženo preživljanje njega in njegove družine, oziroma da so mu zaradi izjemno povečanih stroškov nastale tako resne, dlje časa trajajoče težave, da za njihovo premostitev potrebuje solidarnostno pomoč.
  • 242.
    VDSS Sodba Pdp 33/2024
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00075430
    ZDR-1 člen 156, 156/1. ZObr člen 97f, 97f/2.
    odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga - evidenca o izrabi delovnega časa
    Tožnik je za vsak posamezni dan, ko mu naj bi bil zagotovljen tedenski počitek, trdil, da mu ni bil, in je navedel, katere konkretne naloge je opravljal, prav tako je tudi navedel, koliko časa so te naloge trajale. Sodišče prve stopnje je v okviru podanih navedb pravilno ugotavljalo tožnikove opravljene naloge in njihovo trajanje.

    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tedenski načrti dela ne dokazujejo, da tedenski počitek tožniku ni bil kršen. Pravilno je namreč zaključilo, da je tožnik tovrstne listine tedensko podpisoval, vendar je tako ravnal na podlagi ukaza, saj bi bilo ravnanje v nasprotju z njim sankcionirano z odpoklicem z misije. Glede na navedeno tudi po stališču sodišča druge stopnje tožnikov podpis ne potrjuje resničnosti podatkov o dnevih tedenskega počitka, ampak je odraz prisile.
  • 243.
    VSC Sklep III Kp 15491/2018
    10.4.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00078782
    ZKP člen 83, 148, 148/4, 214, 214/1, 215, 215/1.
    izločitev dokazov - zaseg predmeta - odredba za hišno preiskavo - obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum
    Obtoženčeva predkaznovanost je na splošno res vrednostno nevtralna okoliščina, vendar kolikor se jo poveže z nahajanjem njegovega vozila v relativni bližini kraja storitve očitanega kaznivega dejanja, ki je v povsem drugem delu države, kot je tisti, v katerem je imel obtoženec v tistem času prebivališče, ob upoštevanju, da je bilo vozilo zapuščeno in imelo prižgane pozicijske luči, iz zbranih obvestil od oškodovanca in priče pa je izhajalo, da naj bi storilci pobegnili s kraja dejanja, obtoženčeve predkaznovanosti ni več mogoče šteti kot vrednostno nevtralno okoliščino. V kolikor se vse izpostavljene okoliščine presojajo v medsebojni povezavi, to nedvomno vodi v zaključek, da so bili v času izdaje odredbe izkazani utemeljeni razlogi za sum, da naj bi obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje.

    Obdolžencu je bil telefon zasežen 5. 4. 2018. Iz zapisnika o zasegu predmetov sicer res ni razvidno, da bi bil obtoženec ustrezno poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, vendar pa je bil o tem privilegiju poučen že 4. 4. 2018 ob 13.20 uri, ko mu je bila odvzeta prostost. Glede na to, da je bil obtožencu telefon zasežen šele naslednjega dne, ves čas pa je bil v pridržanju, pred začetkom katerega je bil deležen ustreznega pravnega pouka in seznanjen s pravico do nesodelovanj a v postopku, policisti obtoženca pred izročitvijo mobilnega telefona niso bili dolžni posebej poučevati o privilegiju zoper samo obtožbo.
  • 244.
    VSC Sklep II Cpg 20/2024
    10.4.2024
    NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSC00077275
    ZGD-1 člen 512, 512/2, 513.
    zloraba pravic - povezane družbe - pravica družbenika do informacije in vpogleda - konkurenčna dejavnost - pravno priznana škoda
    Nasprotni udeleženec ni pojasnil kako daleč naj bi bila širitev njegove dejavnosti v Ljubljano in širitev konkurenčne klinike C. d.o.o. v Celje, da bi jo bilo mogoče okvalificirati kot občutno škodo. Širjenje dejavnosti nasprotnega udeleženca v Ljubljano je zatrjeval kot poslovno strategijo, se pravi samo kot za poslovni načrt, idejo.

    V d.o.o. ni prisile prodaje poslovnega deleža. Če bi se preostali družbeniki za to odločili, je to njihova stvar. Zato tudi povzete trditve nasprotnega udeleženca niso dosegale splošnega zavrnitvenega razloga z vidika zlorabe pravic oziroma kršitve načela lojalnosti.

    Ko imajo zadeve povezanih družb pomembnejši dejanski učinek na zadeve družbe matere, se takšna zadeva šteje tudi za zadevo družbe matere, da je s tem prestopljen prag pomembnosti, ki razširi pravico do informacij tudi na zadeve povezane družbe.
  • 245.
    VSM Sklep I Cp 297/2024
    10.4.2024
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00074329
    ZPP člen 339, 339/2, 339/14, 339/14-2. ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 71, 78, 78/1.
    sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - duševna motnja - pravica do osebne svobode - duševna integriteta
    Za razjasnitev dejanskega stanja pa sodišče tudi ni bilo dolžno opraviti ogleda stanovanja nasprotne udeleženke, saj slednja, ki zatrjuje, da jo doma nadzira sin, sedaj v svoji blodnjavi simptomatiki, navaja, da jo s kamerami nadzirajo tudi v bolnišnici, kar pritrjuje ugotovitvam izvedenca, da je pri nasprotni udeleženki podana akutna blodnjava motnja.
  • 246.
    VDSS Sklep Pdp 107/2024
    10.4.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00075558
    ZPP člen 367, 367/1, 384, 384/3, 394, 394-10, 398, 398/1.
    predlog za obnovo postopka - nedovoljen predlog - novo dejstvo in dokaz - dovoljena revizija - zavrženje predloga za obnovo
    V predlogu za obnovo zatrjevano novo dejstvo in nov dokaz se nanašata na pošiljanje tožnikove pritožbe na sodišče, in tako ne predstavljata novega dejstva in novega dokaza, ki sta predvidena kot razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP.
  • 247.
    VDSS Sodba Pdp 559/2023
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00075604
    OZ člen 131, 174, 174/1, 179, 182.
    nesreča pri delu - bodoča škoda - nova škoda - nova tožba - pravnomočno končan postopek - odmera nepremoženjske škode - sprememba odločitve o pravdnih stroških
    Tožniku v tem sporu ni mogoče priznati odškodnine za tisto škodo, ki je bila kot bodoča škoda že zajeta v odškodnini, prisojeni s citirano pravnomočno sodbo (t. j. za strah ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti).

    V zvezi z vprašanjem bodoče nepremoženjske škode iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti je sodišče prve stopnje pravilno kot ključno za ta spor izpostavilo, da v zadevi Pd 30/2014 zaradi različnih možnosti nadaljnjega zdravljenja (ki tedaj še ni bilo zaključeno) izvedenka ni mogla oceniti tožnikovih bodočih telesnih bolečin in neugodnosti. Tožnik je zato v zadevi Pd 30/2014 zahteval odškodnino le za že nastalo škodo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem (t. j. za obdobje od nesreče pri delu do odločitve sodišča prve stopnje v zadevi Pd 30/2014), zahtevka za povrnitev bodoče škode iz te postavke v smislu 182. člena OZ pa ni postavil. Sodišče prve stopnje je to v sporu Pd 30/2014 upoštevalo in pravnomočno odločilo zgolj o že nastali škodi iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti. Nepremoženjska škoda, ki je iz naslova te postavke tožniku nastala po zaključku glavne obravnave v sporu Pd 30/2014, v pravnomočni sodbi Pd 30/2014 tako ni zajeta, zato je glede nje tožnik lahko vložil novo (obravnavano) tožbo.
  • 248.
    VSC Sklep III Kp 4380/2016
    10.4.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSC00076788
    URS člen 2, 38, 155. KZ-1 člen 238. ZKP člen 18, 18/2, 154, 154/2, 156, 156/1, 156/2.
    prikriti preiskovalni ukrep - bančni podatki - rok za začetek kazenskega pregona - zahteva za preiskavo - izločitev dokazov - prepoved retroaktivnosti - pošten postopek - dokazni standard
    Pri presoji dolžnosti uničenja izsledka prikritih preiskovalnih ukrepov po drugem odstavku 154. člena ZKP, je treba uporabiti procesni zakon, ki je veljal v trenutku izteka 2-letnega roka po koncu izvajanja ukrepov, ne pa kasneje novelirani zakon.
  • 249.
    VDSS Sodba Pdp 56/2024
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDS00077226
    Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. ZDR-1 člen 142. ZObr člen 96, 97e. KPJS člen 46. Aneks št. 9 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (2017) člen 1, 1/2. ZSPJS člen 52.
    stalna pripravljenost - slovenska vojska - delovni čas - uporaba direktive - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - varovanje državne meje - straža
    Za odločitev je bistveno, ali je posamezna dejavnost, v zvezi s katero je bila tožniku odrejena pripravljenost, izvzeta od uporabe direktive; če je (vaje in usposabljanje), je bil kljub poudarjeni razpoložljivosti upravičen do plačila v višini 50 % urne postavke skladno z nacionalno zakonodajo. V nasprotnem primeru, za kar je šlo pri varovanju državne meje, pa je, ker se pripravljenost šteje v delovni čas, njegov zahtevek iz naslova razlike v plači utemeljen.
  • 250.
    VSL Sklep I Cp 2142/2023
    10.4.2024
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00075865
    ZNP-1 člen 9, 155.
    ureditev medsebojnih razmerij med solastniki - delitev solastne stvari - velikost solastnega idealnega deleža - obstoj spora - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - vsebina napotitvenega sklepa - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - oblikovanje tožbenega zahtevka - sklepčnost zahtevka
    Pogoj za prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari je v skladu z zakonsko določbo spor med udeleženci o velikosti njihovih deležev na njej. In to je v tem postopku izpolnjeno. Obstoj pogodbe, s katero sta se po mnenju predlagatelja udeleženca postopka dogovorila o višini deležev na skupnem premoženju, pridobljenem v trajanju njune zunajzakonske življenjske skupnosti, ne pomeni, da med udeležencema o tem ne more biti več spora. Obstoj sporazuma, ob dvomu kakšne pravne narave je ta, ne izključuje tega, da je med njima (po razpadu skupnosti) spor o velikosti deležev. Obstoj spora pa je pogoj za prekinitev postopka in napotitev določenega udeleženca na pravdo.
  • 251.
    VDSS Sodba Psp 2/2024
    10.4.2024
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00075872
    URS člen 14. ZŠtip-1 člen 88, 88/3, 99. ZDSS-1 člen 81, 81/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
    Zoisova štipendija - zamudne obresti - priznanje pravice za nazaj
    V primeru izdaje nezakonite upravne odločbe, ki je v sodnem postopku odpravljena in pravica priznana za nazaj, se upravičenost do zamudnih obresti presoja po določbah OZ. Priznavanje zamudnih obresti na področju sistema socialne varnosti, vključno s pravico do Zoisove štipendije po ZŠtip-1, namreč ni posebej urejeno. OZ v prvem odstavku 378. člena določa, da je dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice dolžan plačati še zamudne obresti.
  • 252.
    VSL Sklep III Cp 422/2024
    10.4.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL00074373
    ZPP člen 17, 18, 214. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 7/1-b. OZ člen 766.
    mednarodna pristojnost - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - pristojnost tujega sodišča - obrazloženost ugovora - stalno bivališče v tujini - dogovor o izpolnitvi - kraj izpolnitve obveznosti - kraj sklenitve pogodbe - mandatno razmerje - vračilo izplačanega zneska - priznano dejstvo
    Pristojnost se določi po navedbah v tožbi ter glede na ugovor mednarodne pristojnosti. Ta ugovor mora biti konkreten, obrazložen z navajanjem dejstev.
  • 253.
    VDSS Sodba Pdp 55/2024
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO
    VDS00075433
    ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 286, 286/3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poslovodja - pravočasnost dokaza - diskriminacija - zdravstveno stanje - neizvedba predlaganih dokazov
    Sodišče prve stopnje je na podlagi izpeljanega dokaznega postopka zaključilo, da je tožnica kot poslovodja trgovine z očitanim ravnanjem oz. opustitvami, ko ni poskrbela za kontrolo rokov uporabnosti izdelkov v prodaji, za organizacijo te kontrole, ob ugotovitvi kritičnih rokov uporabe za pocenitev in odprodajo teh izdelkov in zagotovitev, da se v prodaji ne nahajajo izdelki s pretečenim rokom uporabnosti ter s tem, ko ni zagotovila pravilne cenovne označitve izdelkov ter za označitev kartonov izdelkov z velc številkami, kršila svoje naloge in dolžnosti poslovodje in s tem svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

    Pravilen je prvostopni zaključek, da krajše odsotnosti tožnice z dela, ki so trajale po teden ali 14 dni, niso bistvene in ugotovljenih nepravilnosti ne opravičujejo. Naloga tožnice kot poslovodje ni bila v tem, da bi sama pregledovala izdelke in preverjala njihove roke uporabnosti, cenovno označitev in velc številke, temveč da vzpostavi tako organizacijo dela v poslovalnici in takšen nadzor, da poslovalnica nemoteno posluje tudi v času, ko poslovodja ne dela ter da se navedene naloge (kontrola rokov uporabnosti, pravilnih cenovnih označitev in rotacije izdelkov) izvajajo tudi v času, ko poslovodja ne dela (bodisi zaradi dela v drugi izmeni ali zaradi krajših bolniških odsotnosti).
  • 254.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 127/2024
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO
    VDS00075937
    OZ člen 169. ZPP člen 214.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - reparacija za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - višina plače - neprerekana dejstva - delna sprememba izpodbijane sodbe
    Delavec je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca upravičen do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo glede na normalni tek stvari prejemal, če do nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmera ne bi prišlo. Praviloma torej do nadomestila v višini plače, kot je bila delavcu dejansko izplačana pred učinkovanjem sicer nezakonite odpovedi. Na ta način je delavcu krita izguba na osebnih prejemkih iz naslova delovnega razmerja, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca.

    Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da višina zahtevane reparacije med postopkom na prvi stopnji med strankama niti ni bila sporna (toženka je ni prerekala oz. se do nje sploh ni opredeljevala), zaradi česar niti ni bilo potrebe po njenem dokazovanju (214. člen ZPP). Zato ni najti logičnega niti utemeljenega razloga za prvostopno odločitev o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka iz tega naslova, ki je predmet (utemeljene) pritožbene graje.
  • 255.
    VSM Sklep I Cp 801/2023
    9.4.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00076446
    ZPP člen 7, 7/1, 212.
    odškodnina zaradi poplave - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe
    Pravna podlaga za presojo sklepčnosti tožbenega zahtevka je podana v tretjem odstavku 318. člena ZPP. Zakon sicer opredeljuje njeno negativno definicijo: "...če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe) …". Navedena torej morajo biti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi, ali je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme (člen 7/1 ZPP). Predstavlja dolžnost tožnika, da v tožbi navede dejstva, na katera opira zahtevek. V vsebinskem pogledu trditveno breme pomeni dolžnost tožnika, da navede vsa dejstva, na katera se uporabijo pravne norme, ki utemeljujejo zahtevek. Če dolžnik tega bremena ne zmore, bo tožbeni zahtevek zavrnjen. Medtem ko je formalno trditveno breme procesna predpostavka, je vsebinsko trditveno breme, pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka.
  • 256.
    VSC Sklep I Kp 96323/2023, enako tudi ,
    9.4.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00077151
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.
    podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - sorazmernost
    Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno nevarnost, da bo obdolženi s svojo kriminalno dejavnostjo v primeru izpustitve na prostost nadaljeval.

    Sodišče prve stopnje je povsem utemeljeno zaključilo, da teža obravnavanih premoženjskih kaznivih dejanj, ki jih je obdolženec na ravni utemeljenega suma kontinuirano izvrševal prvenstveno iz koristoljubnih motivov in v kratkem časovnem obdobju (med septembrom in decembrom 2023), ki ogrožajo premoženje in tudi osebno varnost oškodovancev, utemeljeno odtehta poseg v obdolženčevo ustavno pravico do osebne svobode. Pri obdolžencu gre za trdovratnega specialnega povratnika, ki je bil že dvakrat obsojen zaradi mnoštva premoženjskih deliktov.

    Za obdolženega ne bi bil primeren niti noben drug nadomestni oziroma drug milejši ukrep (predlagani hišni pripor), saj bi se obdolženec nedvomno vrnil v prejšnje življenjsko okolje ter bi obstajala realna nevarnost, da bi kot odvisnik od drog in brez zaposlitve z namenom pridobivanja sredstev z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj nadaljeval. Vsak milejši ukrep, terja trdno voljo obdolženega, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal, česar pa, obdolženi do sedaj ni bil zmožen izkazati. Saj je takoj po izpustitvi iz pripora je kontinuirano nadaljeval z izvrševanjem številnih premoženjskih kaznivih dejanj. Če ga od vztrajanja pri kriminalni dejavnosti ni odvrnil niti najtežji omejevalni ukrep, ni nobenega racionalnega razloga za utemeljitev pričakovanj, da pa bi spoštoval ukrep hišnega pripora, za katerega si prizadeva pritožnik.
  • 257.
    VSL Sodba I Cpg 347/2023
    9.4.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00075529
    ZPP člen 212, 213.
    konkretizacija pritožbenega razloga - nedovoljene pritožbene novote - trditvena podlaga - neizvedba dokaza - informativni dokaz
    Toženka ni podala dovolj konkretnih trditev, ki bi se z izvedbo dokaza potrjevale. Manjkajoče trditvene podlage toženke ni mogoče nadomestiti z dokazi. Dokazni predlog služi zgolj v potrditev trditvenih navedb in ne sme biti podan z namenom njihovega nadomeščanja. Z zavrnitvijo predlaganega dokaza zato sodišče prve stopnje pravil postopka ni kršilo.
  • 258.
    VSM Sodba I Cp 833/2023
    9.4.2024
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00082036
    ZKP člen 214, 214/2. ZNPPol člen 56
    odškodninska odgovornost države za delo sodnika - nezakonita hišna preiskava
    V obravnavani odškodninski zadevi ne gre za presojo kršitev procesnih jamstev tožnikovega sina v kazenskem postopku. Zato kvalificirana napačnost ravnanja preiskovalnega sodnika, ki se zahteva za ugotovitev odškodninske odgovornosti države, ni podana že zgolj na podlagi odločitve, da so bile v kazenskem postopku ugotovljene procesne kršitve, zaradi katerih je bila pravnomočna kazenska sodba razveljavljena.
  • 259.
    VSK Sklep I Kp 62492/2023
    9.4.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00076287
    ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 204.
    podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nadomestitev pripora s hišnim priporom - nujnost pripora
    Sodišče prve stopnje je tudi ponovno pravilno ugotovilo, da je pri obtožencu podana ponovitvena nevarnost. Pravilno je ocenilo kriminalno količino in posledice za oškodovanke, kot tudi številčnost ravnanj in kontinuirano nadaljevanje, stopnjevanje posegov ter popolno nekritičnost obtoženca do lastnih ravnanj.
  • 260.
    VSL Sklep I Ip 360/2024
    9.4.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00076764
    ZPP člen 116, 394, 394/1, 394/1-2, 395, 395/1. ZIZ člen 42, 42/2.
    obnova postopka - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - napačna vročitev - zamuda roka za ugovor - subsidiarnost
    Obnovitveni razlog po 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem) je subsidiarne narave (in ga dolžnik ne more uveljavljati v predlogu za obnovo postopka, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljan v prejšnjem postopku). Ker nepravilno vročitev sklepa o izvršbi dolžnik v predmetni zadevi uveljavlja tudi v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in ker sodišče prve stopnje o tem predlogu še ni odločilo, uveljavljanje istih navedb tudi v predlogu za obnovo postopka že iz tega razloga v tem trenutku ni dovoljeno, saj primarno pravno sredstvo za odpravo zatrjevanih nepravilnosti pri vročanju predstavlja predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

    Po stališču teorije in obsežne sodne prakse nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, stranka pa lahko kršitev uveljavlja v okviru pravnih sredstev, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve (in posledične nezmožnosti sodelovanja v postopku). Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je namreč opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar predpostavlja predhodno pravilno vročitev in že po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče.
  • <<
  • <
  • 13
  • od 18
  • >
  • >>