• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 18
  • >
  • >>
  • 221.
    VSL Sklep IV Cp 483/2024
    11.4.2024
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00075712
    DZ člen 142. ZPP člen 184, 286, 286/4, 337, 337/1. ZNP-1 člen 6, 6/2, 34, 42.
    določitev stikov - določitev stikov med počitnicami - stiki otroka s starimi starši - druge osebe - družinski člani - nove okoliščine - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - časovne meje pravnomočnosti - sprememba predloga v nepravdnem postopku - konfliktnost med starši - stiska otroka
    Predlagatelji se v pritožbi sklicujejo na nove okoliščine, ki so nastale po koncu zadnjega naroka in se nanašajo na začasno ureditev stikov matere z deklicama v drugem postopku. V nepravdnem postopku je mogoče navajati le tista nova dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji, saj sodišče izda odločbo glede na dejansko stanje, kot obstoji ob zaključku glavne obravnave in katerega zajemajo časovne meje pravnomočnosti.

    Da ne bi prišlo do odtujitve otrok od sorodstva in izgube identitete, zakon vzpostavitev stikov s širšo družino ureja kot otrokovo pravico, če ni v nasprotju z njegovo koristjo. Sodišče prve stopnje je stike ustrezno uravnotežilo, da je zagotovilo njihovo kontinuiteto in ohranjanje čustvene povezanosti med deklicama, starimi starši in mamino teto. Pri tem je pravilno upoštevalo tudi nevarnost, da bi prepogosti stiki glede na nenaklonjenost in negativno nastrojenost predlagateljev do nasprotnega udeleženca, do katere niso kritični, deklici lahko čustveno bremenili.
  • 222.
    VSL Sklep IV Cp 22/2024
    10.4.2024
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00076174
    DZ člen 8, 141, 143, 153. ZSV člen 15.
    ukrep omejitve starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi - določitev obsega stikov - pravica do stikov - izvrševanje stikov - sprememba ureditve stikov - omejitev stikov - vzdrževanje stikov v korist otroka - mnenje otroka - odvzem otroka staršem - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - vloga centra za socialno delo - začasna odredba v družinskih sporih
    Ob izkazanih lastnostih nasprotnega udeleženca (osebnostna motnja narcisističnega in deloma disocialnega tipa) ni moč pričakovati, da bi ta zmogel ustrezno v celoti izvajati starševsko skrb. Vendar bi prekinitev stikov z njim hkrati verjetno rodila hud odpor do nasprotne udeleženke in institucij, ki mu v dani situaciji sicer lahko pomagajo, kar bi pomenilo, da bi mld. A. ostal brez varne povezave z obema od staršev in strokovne pomoči, kar pa nedvomno ni v njegovo korist.

    Mld. A. je bil zaradi družinske situacije izpostavljen že kar nekaj spremembam (razpad družine, nastanitev v zavod, različni načini stikov idr.). Višje sodišče se strinja, da je to, da stiki v obsegu, kot so določeni sedaj, že potekajo, pomembno za odločitev; če kaj, mld. A. zaradi siceršnjih neugodnih družinskih razmer potrebuje predvidljivost in stabilnost. Pri tehtanju med manjšimi spremembami sedanjega obsega stikov in ohranitvijo le-tega je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost slednjemu.
  • 223.
    VDSS Sodba Pdp 593/2023
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO
    VDS00075900
    ZPP člen 181, 324, 324/3. ZDR-1 člen 119, 119/1.
    nadomestilo plače - procesno pobotanje - pobotni ugovor v pravdi - ugotovitveni zahtevek - prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - I. kategorija invalidnosti - neupravičena obogatitev
    Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni ugotovitveni zahtevek, temveč svojevrstno (obrambno) uveljavljanje nasprotn(ikov)e terjatve, zato, da bi se uporabila za pobotanje in da bi zaradi posledične ugasnitve terjatve tožnika dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka, kar narekuje tričlenski izrek sodbe (tretji odstavek 324. člena ZPP).

    ZDR-1 v primeru nastopa okoliščin iz prvega odstavka 119. člena ZDR-1 delodajalcu ne nalaga, da mora izdati o tem pisni akt. Zato je s pravnomočnostjo odločitve o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije, ne glede na akt toženke o datumu prenehanja delovnega razmerja, po samem zakonu odpadla pravna podlaga za sporna izplačila tožniku, ki so predmet pobotnega ugovora.
  • 224.
    VDSS Sodba Pdp 55/2024
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO
    VDS00075433
    ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 286, 286/3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poslovodja - pravočasnost dokaza - diskriminacija - zdravstveno stanje - neizvedba predlaganih dokazov
    Sodišče prve stopnje je na podlagi izpeljanega dokaznega postopka zaključilo, da je tožnica kot poslovodja trgovine z očitanim ravnanjem oz. opustitvami, ko ni poskrbela za kontrolo rokov uporabnosti izdelkov v prodaji, za organizacijo te kontrole, ob ugotovitvi kritičnih rokov uporabe za pocenitev in odprodajo teh izdelkov in zagotovitev, da se v prodaji ne nahajajo izdelki s pretečenim rokom uporabnosti ter s tem, ko ni zagotovila pravilne cenovne označitve izdelkov ter za označitev kartonov izdelkov z velc številkami, kršila svoje naloge in dolžnosti poslovodje in s tem svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.

    Pravilen je prvostopni zaključek, da krajše odsotnosti tožnice z dela, ki so trajale po teden ali 14 dni, niso bistvene in ugotovljenih nepravilnosti ne opravičujejo. Naloga tožnice kot poslovodje ni bila v tem, da bi sama pregledovala izdelke in preverjala njihove roke uporabnosti, cenovno označitev in velc številke, temveč da vzpostavi tako organizacijo dela v poslovalnici in takšen nadzor, da poslovalnica nemoteno posluje tudi v času, ko poslovodja ne dela ter da se navedene naloge (kontrola rokov uporabnosti, pravilnih cenovnih označitev in rotacije izdelkov) izvajajo tudi v času, ko poslovodja ne dela (bodisi zaradi dela v drugi izmeni ali zaradi krajših bolniških odsotnosti).
  • 225.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 127/2024
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO
    VDS00075937
    OZ člen 169. ZPP člen 214.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - reparacija za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja - višina plače - neprerekana dejstva - delna sprememba izpodbijane sodbe
    Delavec je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca upravičen do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo glede na normalni tek stvari prejemal, če do nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmera ne bi prišlo. Praviloma torej do nadomestila v višini plače, kot je bila delavcu dejansko izplačana pred učinkovanjem sicer nezakonite odpovedi. Na ta način je delavcu krita izguba na osebnih prejemkih iz naslova delovnega razmerja, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca.

    Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da višina zahtevane reparacije med postopkom na prvi stopnji med strankama niti ni bila sporna (toženka je ni prerekala oz. se do nje sploh ni opredeljevala), zaradi česar niti ni bilo potrebe po njenem dokazovanju (214. člen ZPP). Zato ni najti logičnega niti utemeljenega razloga za prvostopno odločitev o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka iz tega naslova, ki je predmet (utemeljene) pritožbene graje.
  • 226.
    VDSS Sodba Pdp 87/2024
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00075438
    ZSPJS člen 21e, 21e/3, 22a. ZPP člen 155.
    plačilo delovne uspešnosti - povečan obseg dela - dogovor o obsegu dela - policist - odsotnost delavca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
    Na podlagi ocene izpovedi prič je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila redna praksa pri toženki, da se je ob odsotnosti enega policijskega inšpektorja njegovo delo prerazdelilo tudi na policijske inšpektorje, ki so sicer delo opravljali na drugih področjih, in da pri tožniku do (bistvenega) povečanja obsega dela ni prišlo (da ni bilo odstopanja od siceršnjega obsega dela); tožnik je delo opravil v okviru pričakovanih rezultatov in v pričakovanem obsegu.
  • 227.
    VDSS Sodba Pdp 29/2024
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00076936
    ZDR-1 člen 7, 7/4, 33, 34, 37, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2,. ZJU člen 33, 93. KZ-1 člen 54, 257, 257/1, 257/3.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predstojnik - seznanitev s kršitvijo - oškodovanje - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - subjektivni rok - pravočasnost podaje odpovedi
    Šele po prejemu ugotovitev pristojnih služb se je minister, ki skladno s 33. členom ZJU kot predstojnik organa izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, seznanil s kršitvami očitanimi tožniku. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je subjektivni rok za podajo izredne odpovedi začel teči 29. 12. 2021, zato je izredna odpoved z dne 26. 1. 2022, sklep je bil tožniku vročen 1. 2. 2022, podana pravočasno skladno z določbo 109. člena ZDR-1.
  • 228.
    VDSS Sodba Pdp 126/2024
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO
    VDS00075936
    ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2.
    odmera denarnega povračila - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba
    Upoštevaje tožbene navedbe glede časa trajanja tožnikove zaposlitve pri toženi stranki (1 leto), slabše možnosti za ponovno zaposlitev (starost 53 let), zlasti pa obseg pravic, ki so tožniku priznane do prenehanja delovnega razmerja, je dosojeno denarno povračilo v višini 1 plače primerno.
  • 229.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 5/2024
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO
    VDS00077217
    ZDR-1 člen 4, 18, 200, 200/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    delno zavrženje tožbe - prepozna tožba - elementi delovnega razmerja - dokazna stiska - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
    Zaradi pravilne odločitve, da v razmerju med tožnico in toženko niso bili podani vsi elementi delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1, je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zavrnilo zahtevek po plačilu nepremoženjske škode, ki naj bi jo tožnica utrpela zaradi zatrjevanega sedemletnega kršenja njenih temeljnih pravic iz delovnega razmerja.
  • 230.
    VDSS Sodba Psp 45/2024
    10.4.2024
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00075460
    OZ člen 378, 378/1.
    izredna denarna socialna pomoč - zakonske zamudne obresti
    V sporih glede priznavanja pravic iz javnih sredstev je v primeru zamude treba upoštevati določbo prvega odstavka 378. člena OZ. Za nastanek zamude je odločilno, da se za nastanek zamude tožene stranke, ki je odločila o pravicah iz javnih sredstev, kot ključen upošteva trenutek, ko bi morala biti upravičencu izplačana izredna denarna socialna pomoč, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.
  • 231.
    VDSS Sklep Pdp 107/2024
    10.4.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00075558
    ZPP člen 367, 367/1, 384, 384/3, 394, 394-10, 398, 398/1.
    predlog za obnovo postopka - nedovoljen predlog - novo dejstvo in dokaz - dovoljena revizija - zavrženje predloga za obnovo
    V predlogu za obnovo zatrjevano novo dejstvo in nov dokaz se nanašata na pošiljanje tožnikove pritožbe na sodišče, in tako ne predstavljata novega dejstva in novega dokaza, ki sta predvidena kot razlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP.
  • 232.
    VSL Sodba II Cpg 98/2024
    10.4.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00076529
    ZPP člen 8, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene
    Dokazno oceno je mogoče grajati, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Oboje predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.
  • 233.
    VSM Sklep I Cp 297/2024
    10.4.2024
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00074329
    ZPP člen 339, 339/2, 339/14, 339/14-2. ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 71, 78, 78/1.
    sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - duševna motnja - pravica do osebne svobode - duševna integriteta
    Za razjasnitev dejanskega stanja pa sodišče tudi ni bilo dolžno opraviti ogleda stanovanja nasprotne udeleženke, saj slednja, ki zatrjuje, da jo doma nadzira sin, sedaj v svoji blodnjavi simptomatiki, navaja, da jo s kamerami nadzirajo tudi v bolnišnici, kar pritrjuje ugotovitvam izvedenca, da je pri nasprotni udeleženki podana akutna blodnjava motnja.
  • 234.
    VDSS Sodba Pdp 56/2024
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDS00077226
    Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 4, 4-2. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. ZDR-1 člen 142. ZObr člen 96, 97e. KPJS člen 46. Aneks št. 9 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) (2017) člen 1, 1/2. ZSPJS člen 52.
    stalna pripravljenost - slovenska vojska - delovni čas - uporaba direktive - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - varovanje državne meje - straža
    Za odločitev je bistveno, ali je posamezna dejavnost, v zvezi s katero je bila tožniku odrejena pripravljenost, izvzeta od uporabe direktive; če je (vaje in usposabljanje), je bil kljub poudarjeni razpoložljivosti upravičen do plačila v višini 50 % urne postavke skladno z nacionalno zakonodajo. V nasprotnem primeru, za kar je šlo pri varovanju državne meje, pa je, ker se pripravljenost šteje v delovni čas, njegov zahtevek iz naslova razlike v plači utemeljen.
  • 235.
    VDSS Sodba Pdp 586/2023
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS00075448
    OZ člen 341, 364. ZDR-1 člen 202. ZDR člen 206.
    plačilo za delo - višek ur - referenčno obdobje - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja - pripoznava terjatve - odpoved zastaranju
    Sodišče prve stopnje je odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo presežka ur konec referenčnega obdobja dne 30. 6. 2011 in konec referenčnega obdobja 30. 6. 2012. Pravilno je ugotovilo, da je plačilo presežnih ur za prvo vtoževano referenčno obdobje zapadlo v plačilo ob izplačilu plače za julij 2011, torej 5. 8. 2011, za drugo pa ob izplačilu plače za julij 2012, in sicer 5. 8. 2012. Ker je bila tožba vložena 2. 12. 2020, zastaranje za prvo referenčno obdobje, upoštevajoč 5-letni zastaralni rok (202. člen ZDR‑1 oziroma 206. člen ZDR) se je izteklo 6. 8. 2016, za drugo referenčno obdobje pa 6. 8. 2017, je bila tožba vložena po tem, ko je zaradi zastaranja prenehala tožnikova pravica terjati plačilo, zato je sodišče prve stopnje tožnikov zahtevek pravilno zavrnilo.

    Pripoznava dolga, kot je urejena v 364. členu OZ, kot tudi pripoznava zastaranega dolga iz 341. člena OZ, mora biti jasna. Iz pripoznave mora biti določno in nedvoumno razvidno, da dolžnik pripoznava svoj dolg do upnika in iz katerega pravnega razmerja.
  • 236.
    VDSS Sodba Pdp 124/2024
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00075606
    ZSPJS člen 24, 24/1. Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (2010) člen 3, 3/2.
    položajni dodatek - notranja organizacijska enota
    Za upravičenost do položajnega dodatka ne zadostuje, da delovna skupina dejansko deluje kot notranja organizacijska enota in da so naloge njenega vodje dejansko take kot so naloge vodij notranjih organizacijskih enot. Delodajalec ima pravico določiti svojo notranjo organizacijo in v tem okviru, katere dele svoje organizacije bo štel za notranje organizacijske enote. Sodišče se v notranje delovanje in organizacijo dela pri delodajalcu ne sme spuščati. Toženka je določila, kaj vse predstavlja njeno notranjo organizacijsko enoto, delovna skupina za izravnalne ukrepe (DSIU) pa je imela pravni status delovne skupine, kar izhaja iz vseh izvedenih dokazov, tej ugotovitvi pa tožnik v pritožbi niti ne nasprotuje. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da za priznanje položajnega dodatka ni odločilno, ali je bila delovna skupina po svojih značilnostih dejansko bližje notranji organizacijski enoti kot drugim delovnim skupinam, ter da je šlo za predhodnico kasneje ustanovljene Policijske postaje za izravnalne ukrepe (PPIU), ki pa je notranja organizacijska enota. Ker je tožnik vodil delovno skupino, in ne notranje organizacijske enote, ni izpolnjen prvi pogoj za priznanje položajnega dodatka.
  • 237.
    VDSS Sodba Pdp 557/2023
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00075940
    Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 40, 40/4, 40/4-4.
    solidarnostna pomoč - COVID-19 - elementarne nesreče - socialna stiska
    Dodatek upokojencem v času epidemije in solidarnostna pomoč sta dva različna instituta, zato je upravičenost upokojencev do dodatka v času epidemije nepomembna za presojo, ali tožnik izpolnjuje pogoje za izplačilo solidarnostne pomoči.

    Tožnik ni izkazal, da so mu zaradi epidemije nastale resnejše težave oziroma socialna stiska. Stroški v zvezi z nakupom zaščitne opreme, opreme za šolanje na domu in čas, ki ga je tožnik moral namenit šolanju otroka na domu, ne predstavljajo resnih težav. Tožnik ni dokazal, da je šlo za tako povečanje stroškov, da je bilo zaradi tega ogroženo preživljanje njega in njegove družine, oziroma da so mu zaradi izjemno povečanih stroškov nastale tako resne, dlje časa trajajoče težave, da za njihovo premostitev potrebuje solidarnostno pomoč.
  • 238.
    VSC Sklep III Kp 4380/2016
    10.4.2024
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSC00076788
    URS člen 2, 38, 155. KZ-1 člen 238. ZKP člen 18, 18/2, 154, 154/2, 156, 156/1, 156/2.
    prikriti preiskovalni ukrep - bančni podatki - rok za začetek kazenskega pregona - zahteva za preiskavo - izločitev dokazov - prepoved retroaktivnosti - pošten postopek - dokazni standard
    Pri presoji dolžnosti uničenja izsledka prikritih preiskovalnih ukrepov po drugem odstavku 154. člena ZKP, je treba uporabiti procesni zakon, ki je veljal v trenutku izteka 2-letnega roka po koncu izvajanja ukrepov, ne pa kasneje novelirani zakon.
  • 239.
    VDSS Sklep Psp 17/2024
    10.4.2024
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00075873
    Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15.
    stroški postopka - potrebni stroški - pripravljalna vloga - odvetniška tarifa
    Vloga predstavlja obrazloženo vlogo po 2. točki tar. št. 15 OT. Vloga je bila vložena zunaj obravnave po prejemu prošnje toženca za preklic naroka in njegovem pozivu, da se naj tožnik izjasni glede podanega predloga za mirno rešitev spora. Glede na vsebino vloge gre sicer za enostavno vlogo sodišču, ki pa obsega vse, kar je treba, da se obravnava.
  • 240.
    VDSS Sklep Pdp 610/2023
    10.4.2024
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00075440
    OZ člen 182.
    nesreča pri delu - nova škoda po izvensodni poravnavi - bodoča škoda - razveljavitev prvostopenjske sodbe
    Po ustaljenem stališču sodne prakse se za bodočo škodo res šteje, da je bila zajeta v znesku odškodnine, prisojene s sodbo ali dogovorjene z (izven)sodno poravnavo. Vendar pa je bodoča škoda (le) tista škoda, ki jo je bilo po normalnem teku stvari mogoče ob sojenju oziroma sklepanju poravnave pričakovati kot gotovo (182. člen OZ). Zaradi zmotnega razumevanja pojmov nove in bodoče škode v izpodbijani sodbi tako ni zavzeto stališče do odločilnega vprašanja, ali je bilo zatrjevano (in ugotovljeno) poslabšanje zdravstvenega stanja ob sklenitvi izvensodne poravnave pričakovano kot gotovo po normalnem teku stvari. Če bi bil odgovor na to vprašanje pritrdilen, bi bilo treba odgovoriti še na nadaljnje vprašanje, to je, ali je bil nastanek te škode ob sklepanju poravnave za stranki predvidljiv; pri čemer sodna praksa uporablja merilo skrbnega oškodovanca in zavezanca za plačilo odškodnine. Zgolj dejstvo, da je neko škodo v bodoče mogoče predvideti, ni pa gotovo, ali bo ta nastala ali ne, in če bo, kakšen bo njen obseg, še ne zadošča za opredelitev te škode kot bodoče škode.
  • <<
  • <
  • 12
  • od 18
  • >
  • >>