zahteva stranke za povrnitev stroškov - predlog za povrnitev stroškov postopka - zavrženje zahteve - prepozen predlog
Zahteva stranke za povrnitev stroškov mora biti pravočasna. Pravočasnost zahtevka je odvisna od tega ali se odločba izda na podlagi obravnavanja, tedaj mora stranka vložiti zahtevo do konca obravnave ali brez poprejšnjega obravnavanja, tedaj mora stranka povrnitev stroškov zahtevati v predlogu o katerem naj sodišče odloči (tretji odstavek 163. člena v zvezi z 42. členom ZNP-1).
Naknadna zahteva za povrnitev stroškov je mogoča le v primerih, ko nastopijo okoliščine, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave (sedmi odstavek 163. člena ZPP), pri čemer so mišljene okoliščine, ki so izven sfere stranke, ki uveljavlja povrnitev stroškov.
Odločitev sodišča druge stopnje o strankini pritožbi na seji senata je pričakovana, zato ne predstavlja okoliščine iz sedmega odstavka 163. člena ZPP, ki bi stranko upravičevala do zahteve za povrnitev stroškov v nadaljnjih petnajstih dneh od prejema odločbe pritožbenega sodišča.
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3, 40, 53.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - izvedensko mnenje - obstoj duševne motnje - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nepopolno izvedensko mnenje
Zadržanje kot skrajni ukrep, ki pride v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, je dopusten, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera osebe zaradi duševne bolezni/duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok za hujše ogrožanje zdravja oseb iz njegovega okolja oziroma lastnega zdravja ali ogrožanja življenja ali povzročanja hude škode sebi oziroma drugim.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - prisilna hospitalizacija - duševna motnja - blodnjavost - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - obrazložitev izpolnjenosti pogojev - strokovno vprašanje - nepopolno izvedensko mnenje
Sodišče dejanskega stanja ni v zadostni meri raziskalo in posledično v izpodbijanem sklepu ni ugotovitev, na podlagi katerih bi bil mogoč zanesljiv sklep, da so pogoji za prisilno hospitalizacijo izpolnjeni. Tudi izvedensko mnenje ne dosega stopnje obrazloženosti in se sodišče z njim ne bi smelo zadovoljiti.
Zadržanje ni avtomatično upravičeno zaradi nadaljnje diagnostike, ker se ta lahko opravi tudi ambulantno, hipotetično ogrožanje pa tudi ne more upravičiti zadržanja. Zadržanje kot skrajni ukrep je dopusten, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera osebe zaradi duševne bolezni/duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok za hujše ogrožanje zdravja oseb iz njegovega okolja oziroma lastnega zdravja ali ogrožanja življenja ali povzročanja hude škode sebi oziroma drugim.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00075640
KZ-1 člen 38, 38/1, 47, 47/1, 47/2, 260, 260/1, 260/2, 260/5, 262, 262/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373.
izdaja tajnih podatkov - kaznivo dejanje dajanja podkupnine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - čas izvršitve kaznivega dejanja
S pritožbo pa ni mogoče soglašati. Izpodbijana sodba ima namreč dovolj tehtne in prepričljive razloge o vseh odločilnih dejstvih, izrek izpodbijane sodbe pa tudi ni nejasen, pomanjkljiv in nerazumljiv in tudi ni v nasprotju z razlogi in podatki v spisu, o čemer skuša prepričati zagovornica v pritožbi. Čas storitve obravnavanega kaznivega dejanja (od neugotovljenega dne v letu 2020 do 13. 4. 2021) je dovolj determiniran. Čas storitve obravnavanega kaznivega dejanja, kot sestavni del opisa, je v sodbi namreč dovolj označen s časovnim okvirjem ravnanja obdolženca, pri čemer je izpostaviti, da v obravnavani zadevi čas storitve kaznivega dejanja (kar velja tudi za kraj storitve – na območju X.) ne predstavlja odločilnega dejstva. Čas (in kraj) storitve obravnavanega kaznivega dejanja ne predstavlja zakonskega znaka kaznivega dejanja, njegovo kvalificirano obliko, sprememba datuma ali kraja storitve pa tudi v ničemer ne vpliva na težo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ali kazenske odgovornosti, datum pa tudi ni pomemben zaradi ugotavljanja zastaranja ali podobnega. Opis kaznivega dejanja v izreku, poleg časa storitve, vsebuje opis obdolženčevega ravnanja, pri čemer je opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po oceni pritožbenega sodišča torej tudi dovolj zamejen, da je obdolžencu omogočil obrambo. Čeprav je čas kaznivega dejanja sicer pomembna modaliteta opisa dejanj, pa, kot je že povedano, ni odločilna okoliščina. Pritožbene trditve, da je izrek izpodbijane sodbe, glede na v pritožbi navedene okoliščine, torej pomanjkljiv in nerazumljiv in tudi v nasprotju z obrazložitvijo, so tako neutemeljene.
podrejene obveznice - pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka - zahtevek za povrnitev škode - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - Banka Slovenije - ustavno sodišče - razveljavitev zakona po ustavni odločbi
Ob dejstvu, da zakon, ki bi skladno z Ustavo in pravom EU uredil odgovornost bodisi Banke Slovenije bodisi druge toženke za škodo zaradi učinkov teh ukrepov, še ni sprejet in da ni zagotovila, da se bo to zgodilo v kratkem času, je nadaljevanje postopka smiselno že zato, da se ugotovi, na čem sploh temelji v tožbi uveljavljana odgovornost druge toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00083270
ZPP člen 82, 105, 108, 111, 180a. ZNP-1 člen 23.
solastnina - delitev solastnine - udeleženci postopka za delitev solastne stvari - nujni sosporniki - nepopoln predlog - označba stranke - opredelitev stranke - rok za dopolnitev - predlog za postavitev začasnega zastopnika - začasni zastopnik
Vsaka vloga mora biti razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Ena od teh osnovnih predpostavk je tudi pravilna in popolna opredelitev strank (nasprotnega udeleženca). Na tej podlagi je mogoče ugotoviti, kdo je ta oseba, ali sploh obstaja, ali je še živa in kje prebiva.
Neustrezne označbe stranke oziroma nepopolnosti predloga ni mogoče sanirati s postavitvijo začasnega zastopnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074595
KZ-1 člen 308, 308/3. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve pred drugega sodnika
Pritožbeno sodišče pa prepoznava kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj sodišče prve stopnje odločilna dejstva, torej tista, ki so merodajna za vsebinsko presojo, konfuzno in precej nelogično predstavi na način, ki ne dopušča jasne razlage.
Utemeljen je zaključek, da je bila bistvena prodaja nepremičnine in da je bila določba o (neopredeljenih) premičninah vnesena le iz davčnih razlogov.
Bistveno je, da je predkupnemu upravičencu nepremičnina ponujena pod bistveno enakimi pogoji, zato posamezna malenkostna odstopanja še ne pomenijo, da ponudba ne izpolnjuje zakonskih pogojev.
Ali je bila dejanska pogodbena volja tožencev, da se določi posebna realna vrednost tako za nepremičnino kot za premičnine, ni pomembno, ker je sodišče ugotovilo, da je tožnik zavrnil ponudbo prve toženke z elektronskim sporočilom, v katerem je ponudil bistveno nižjo ceno.
sodni depozit - dvig denarnih sredstev - pasivnost udeleženca - prekluzivni ali zastaralni rok - zakonski prekluzivni rok - epidemija - interventni ukrepi
177. člen ZNP (enako velja za sedaj veljavni 214. člen ZNP-1) sicer govori o zastaranju pravice, a pritožbeno sodišče meni, da je rok, ki ga določa, pravilneje opredeliti kot prekluzivni. OZ namreč v 345. členu določa, da se pravila o zastaranju ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. In do take posledice pride tudi v primeru pasivnosti udeleženca postopka o sodnem depozitu. Predmet, ki je bil dan v depozit, s potekom roka postane last Republike Slovenije, pravica udeleženca zahtevati izročitev, pa ugasne. Taka posledica tudi sicer za zastaranje ni značilna, saj pri zastaranju pravica ne ugasne, ampak preneha le pravica zahtevati izpolnitev. Tudi to, da potek roka sodišče upošteva po uradni dolžnosti in da mora sodišče na rok udeleženca opozoriti (glej 173. in 175. člen ZNP), ni značilno za zastaralni rok. Zastaranje namreč sodišče upošteva le na ugovor stranke.
Država je v zvezi s to epidemijo Corona virusa z zakonom (ZZUSUDJZ) in s sklepi Vlade RS med drugim določila, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, kamor sodi tudi rok po 177. členu ZNP oziroma 214. členu ZNP-1, ne tečejo v skupnem trajanju 115 dni.
spor majhne vrednosti - delni umik tožbe - delna ustavitev postopka - delna izpolnitev tožbenega zahtevka - predlog tožene stranke - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - nepristop stranke na narok - delna sodba na podlagi pripoznave - zakonska domneva
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 454. člena ZPP in izdalo sodbo na podlagi pripoznave, saj toženka, ki je predlagala izvedbo naroka, nanj kljub pravilnemu vabljenju, ni pristopila. Tudi presoja sodišča prve stopnje, da ne gre za zahtevek, s katerim ne more razpolagati, je pravilna.
motenje posesti - posestno varstvo - pogoji za sodno varstvo - uporaba tujega stanovanja - namen uporabe - posest ključev - vstop v stanovanje - zamenjava ključavnice - vsebina SMS sporočil - prekarij - posodbena pogodba - čas uveljavljanja zahtevka
Ni videti prepričljivih razlogov, zakaj naj bi tožnica, ob zatrjevani vednosti, da je bila ključavnica zamenjana v začetku aprila, šele 1. 6. 2022 poskusila vstopiti v stanovanje oziroma bi šele takrat preverjala dejansko stanje.
Sodna praksa prekaristu v razmerju do dajalca prekarija ne daje posestnega varstva, a pritožnica razmerje zmotno opredeljuje kot prekarij. Za prekarij kot posebno vrsto posodbenega razmerja gre namreč takrat, ko nista določena ne čas trajanja uporabe in ne namen uporabe.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka
Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje napravilo prepričljivo dokazno oceno, temelječo na metodološkem načelu iz 8. člena ZPP, in pravilno zaključilo, da pogoji za odpust po 78. oz. 71. členu ZDZdr niso podani, ker se zdravstveno stanje udeleženca še ni toliko izboljšalo. Tako pritožba ne uspe prepričati, da ne bi bilo več razlogov za zadržanje udeleženca v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00075202
KZ-1 člen 47, 48a, 251, 251/1, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 285č, 285č/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - predobravnavni narok - priznanje krivde - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - odločba o kazenski sankciji - denarna kazen - odmera kazni - kaznovalni predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na kaznovalni predlog - načelo individualizacije kazenskih sankcij - olajševalne in obteževalne okoliščine
Izrek denarne kazni je pogojen tako z določitvijo števila dnevnih zneskov, kot tudi z določitvijo višine denarnega zneska in šele zmnožek obeh parametrov (katerih vsebina je določena v drugem, tretjem in četrtem odstavku 47. člena KZ-1) v končni fazi privede do skupnega zneska, pri čemer šele ta skupni znesek de facto predstavlja višino obdolženemu izrečene denarne kazni. Z vidika presoje, ali je bila obdolžencu izrečena strožja kazenska sankcija, denarna kazen, ni ključna okoliščina glede s strani tožilca predlaganega števila dnevnih zneskov, ampak je potrebno upoštevati višino skupnega zneska obdolžencu izrečene denarne kazni.
OZ člen 180, 180/1, 180/3. ZPP člen 8, 154, 154/1, 161, 161/1, 161/2, 165, 165/3, 195, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 354, 354/1.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega - romska skupnost - polbrat - polsestra - očetovstvo kot predhodno vprašanje - vpis v matični register - učinek erga omnes - trajnejša življenjska skupnost kot pravni standard - ločeno gospodinjstvo - ekonomska odvisnost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - izostanek dokazne ocene - navadno sosporništvo - deljena odgovornost za plačilo pravdnih stroškov
Ugotovitev očetovstva z vsemi pravnimi posledicami ureja družinska zakonodaja. V skladu s stališči teorije in dolgoletne usklajene sodne prakse ga je dopustno ugotavljati le kot glavno in ne kot predhodno vprašanje. Gre namreč za statusno vprašanje, ki velja erga omnes, predhodna vprašanja pa se rešujejo samo v razmerju med pravdnima strankama. Za ugotavljanje očetovstva je predpisan poseben postopek.
Kot glavno ali predhodno vprašanje je vselej dopustno obravnavati spor o tem, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve oz. priznanja.
Med brati in sestrami ekonomska soodvisnost ni značilna in običajna. Za polbrate in polsestre pa tudi ne bi bilo tako nenavadno, da ne bivajo ves čas skupaj, vendar kljub temu tvorijo enotno trajnejšo življenjsko skupnost s polbrati in polsestrami.
izločitev dokazov - privilegij zoper samoobtožbo - zbiranje obvestil s strani policije - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - izjava obdolženca
Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno odločilo, da se vsebina navedenih izjav A. A. izloči ne glede na obliko, v kateri je povzeta.
Sodišče prve stopnje pri utemeljevanju svoje odločitve ni izhajalo iz kršitve dolžnosti policistov, da A. A. pred podajo izjav poučijo v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP, pač pa iz dejstva, da se v dokaznem gradivu, ki predstavlja podlago vloženi obtožnici, nahajajo izjave obdolženca, katere je podal kot občan, ko še ni bil poučen v skladu s privilegijem zoper samoobtožbo. Takšne izjave predstavljajo dokazno gradivo, ki v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena ZKP ne more predstavljati podlage za obtožbene očitke zoper obdolženca.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - nadomestitev soglasja starša - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - prešolanje učenca osnovne šole - kršitev pravice do izjave v postopku - pritožba, vložena po izteku roka
Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločitve. Njihova izdaja je omejena na nujne primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja. Ni dvoma, da je treba k izdaji začasnih odredb pristopati restriktivno, ker imajo v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev.
stek prekrškov - idealni stek - neenotna sodna praksa - odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog
Presoja zakonskih opisov prekrškov po 3. alineji četrtega odstavka 30. člena ZCes-1 in po 1. alineji osmega odstavka 30. člena ZCes-1 po oceni pritožbenega sodišča ne izkazuje nobenega od odnosov, ki so podlaga za navideznost steka. Zakonodajalec je z oblikovanjem dveh ločenih prekrškov, povezanih s prekoračitvijo osne obremenitve vozila, ki na ravni zakonskih opisov nista v odnosu specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije (vključno z inkluzijo), izrazil svojo namero, da kršitelji odgovarjajo za oba prekrška. Med prekrškoma torej obstaja pravi idealni stek po volji zakona. Tudi presoja zakonskih opisov prekrškov iz druge alineje četrtega odstavka 31. člena ZCes-1 in po 3. alineji devetega odstavka 31.a člena ZCes-1 ne izkazuje nobenega od odnosov, ki so podlaga za navideznost steka. Zakonodajalec je z oblikovanjem dveh ločenih prekrškov, povezanih s prekoračitvijo največje dovoljene mase vozila, ki na ravni zakonskih opisov nista v odnosu specialnosti, subsidiarnosti ali konsumpcije (vključno z inkluzijo), izrazil svojo namero, da kršitelji odgovarjajo za oba prekrška.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - razveljavitev sklepa - prisilni ukrep - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - poseg v osebnostno pravico - standard obrazloženosti - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena
Zadržanje kot skrajni poseg, ki pride v poštev samo v primeru, če milejši ukrepi ne zadostujejo, je dopustno, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklep, da je voljna sfera osebe zaradi duševne bolezni/duševnega stanja prizadeta in da je to vzrok za hujše ogrožanje lastnega zdravja oz. zdravja drugih, ogrožanje življenja ali povzročanja hude škode sebi oz. drugim. Sodišče niti ni ugotovilo, da bi pridržana oseba ogrožala svoje življenje oz. huje ogrožala svoje zdravje. Opuščanje psihiatrične terapije ne izpolnjuje zakonskega standarda ogrožanja življenja/hujšega ogrožanja zdravja. Razlogi sklepa predstavljajo (predvsem) povzetek izvedenskega mnenja in prepis zakonskega teksta, čeprav bi morale biti ugotovljene in obrazložene konkretne, ne pa le posplošene okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja varovanih dobrih. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00077328
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 49, 49/1, 49/1-2. OZ člen 21, 27.
predznamba lastninske pravice - predkupni upravičenec - ponudba za odkup nepremičnin - sprejem ponudbe - zavezovalni pravni posel
Predlagatelj je predkupni upravičenec. Lastnik nepremičnine mu je pisno ponudil nepremičnino v odkup in predlagatelj je ponudbo pisno v celoti sprejel, tako kot se je glasila. Izpolnil je tudi dodatni pogoj nakazila kupnine. Po določbi 21. člena v zvezi s 27. členom Obligacijskega zakonika bi to lahko pomenilo, da je bila pogodba (zavezovalni pravni posel) sklenjena. Položaj bi torej po svojih značilnostih ustrezal položaju, ko ima kupec v rokah zasebno listino ali notarski zapis prodajne pogodbe, ki pa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče prve stopnje bi zato moralo določbo 2. točke prvega odstavka 49. člena ZZK-1 uporabiti smiselno in presojati, ali predložene listine po določbah OZ izkazujejo sklenitev zavezovalnega posla. Če bo ugotovilo, da to drži, bo moralo predznambo dovoliti že na podlagi teh listin.