Če odvetnik po končani pravdi prevzame terjatev iz naslova točno določenih in pravnomočno prisojenih pravdnih stroškov tožene stranke, ki jo je zastopal (kot poplačilo za svojo storitev mandatarja), po definiciji ne gre za nakup sporne pravice, ki bi mu bila zaupana. Nasprotna oziroma drugačna razlaga bi izvotlila zakonsko besedilo 2. odst. 44. čl. OZ, ki odvetniku prepoveduje nakup sporne terjatve. Spornost bi namreč povsem izgubila pomen in bi bila ta beseda odveč, saj bi bila prav vsaka terjatev sporna, dokler ne bi prenehala.
Ker tožnica ni bila najemnica, je sodišče prve stopnje njen zahtevek na povrnitev vlaganj pravilno presojalo na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi.
Tožnica je zoper toženo stranko vložila tožbo, v kateri je zahtevala obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas za sporno obdobje in ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi ni zakonito prenehala, reintegracijo, vpis delovne dobe pri ZPIZ, obračun in izplačilo pripadajoče neto plače (opisno) z odvodom pripadajočih davkov in prispevkov ter plačilo drugih pripadajočih prejemkov in stroškov v zvezi z delom. Tožnica je na prvem naroku glavne obravnave na poziv sodišča, ustrezno modificirala dajatveni zahtevek tako, da je opredelila pripadajočo mesečno neto plačo za sporno obdobje, ter zahtevala, da glede na navedene zneske tožena stranka odvede pripadajoče prispevke in davek. Sodišče prve stopnje ni pravilno postopalo, ko je zavrglo tožbo iz razloga nedoločljivosti dajatvenega zahtevka, saj je zahtevek, kot ga je modificirala tožnica na glavni obravnavi po višini, dovolj jasno določen in izvršljiv. Sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za zavrženje tožbe tudi v delu zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas oziroma nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj glede tega tožnica ni bila pozvana, da ustrezno dopolni tožbo. Izpodbijani sklep glede zavrženja tega dela tožbe, ki je ne nazadnje sposoben za obravnavanje, ne vsebuje razlogov, kar predstavlja bistveno postopkovno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu specialnega pedagoga v razvojnem oddelku vrtca iz odpovednega razloga kršitev delovnih obveznosti po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. Tožnici je očitala, da je dne spornega dne v vrtcu varovanki med kosilom rekla: „A si že požrla?“ in nadalje „A boš vse v gobec stlač´la?“. Tožnica je storila očitano kršitev. Očitano ravnanje tožnice in izrečene besede do varovanke imajo naravo psihičnega nasilja, ki je pri otroku povzročilo ponižanje, občutek manjvrednosti in ogroženosti. Odnos tožnice kot specialnega pedagoga do navedene varovanke je bil skrajno zavržen in nehuman in tudi v nasprotju z ustavnimi in konvencijskimi pravicami otrok. Teža očitane kršitve je takšna, da tožena stranka ne more več zaupati tožnici, da bi z njo še nadaljevala z delovnim razmerjem, posebno ob dejstvu, ker je dogodek močno vplival na ugled tožene stranke in odnos staršev, ki so zagrozili, da v bodoče tožnici ne bodo več dajali v varstvo svojih otrok. Zato je tožena stranka pravilno izredno odpovedala tožnici pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu specialnega pedagoga.
odškodninska odgovornost vzdrževalca ceste – opustitev dolžnega ravnanja – popravilo in vzdrževanje stopnic – padec po stopnicah
Padec tožnika po stopnicah je posledica zasneženih stopnic, kakor tudi posledica poškodovane stopnice. Drugotožena stranka je bila dolžna s stopnic odstraniti sneg, posebej glede na okoliščino, da je sneg zapadel nekaj dni pred škodnim dogodkom in da se stopnice nahajajo na avtobusni postaji, kjer jih vsakodnevno uporablja večje število ljudi. Toženi stranki pa sta odgovorni tudi iz razloga, ker nista popravili poškodovane stopnice.
dodaten sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi – lastninska pravica v pričakovanju
Predloga za vpis v zemljiško knjigo na osebo, ki je umrla, ne more vložiti. Vpisa v zemljiško knjigo tudi ne bo moglo odrediti sodišče, pač pa bo to lahko dosegel le dedič, ki pa se mora izkazati s tem, da je nepremičnina njegova.
Ustavno sodišče, enako pa tudi novejša pravna teorija, vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, ne pripisuje več izključnih absolutnih učinkov. Sklenjeni pravni posel z intabulacijsko klavzulo izkazuje obstoj lastninske pravice v pričakovanju.
Za detencijo (imetništvo) je značilno, da določena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega in da to izvajanje izhaja iz določenega razmerja med posestnikom in imetnikom ter dolžnost imetnika, da se ravna po navodilih posestnika, kar pa v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno. Da je tožnik delavnico uporabljal za druge namene, kot naj bi bila po mnenju toženca namenjena, pa ne odreka tožniku interesa na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja.
Enako kot velja za tožbo, da mora biti sklepčna, se tudi tožena stranka lahko uspešno upre zahtevku samo s sklepčnim ugovorom. Tožena stranka, ki zatrjuje zgolj vsebino dogovorjene obveznosti (izbiro in dobavo za vrtec ustreznih stekel) in nepravilno izpolnitev (dobavo neustreznih stekel), ne podaja sklepčnega ugovora.
ZUJF člen 7, 164, 168, 168/2, 169, 169/1, 181. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti člen 5, 5/1, 5/2, 5/4.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - kilometrina - javni uslužbenci - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - javni prevoz
Če javni prevoz na sporni relaciji obstaja, je tožena stranka dolžna tožnici skladno z ZUJF ter Aneksom h KPnd priznati in izplačevati stroške prevoza v višini stroškov prevoza z (najcenejšim) prevoznim sredstvom, torej tudi kombinacijo javnega prevoza in kilometrine.
pobot – pobotni ugovor – pobotanje v pravdi – judikatna terjatev – pobotljivost judikatne terjatve – res iudicata – pravnomočnost terjatve – delitev skupnega premoženja v pravdi – izplačilo deleža – stroški in pobotanje
Upniku judikatne terjatve je treba dopustiti, da njeno realizacijo doseže z eventuelnim ugovorom pobota v pravdi takega dolžnika proti njemu. V tem primeru se sicer v pobot stavljene terjatve ne ugotavlja, pač pa se pobotanje samo izvede.
Če so obseg skupnega premoženja in deleži bivših zakoncev na njem že pravnomočno ugotovljeni, lahko vsak izmed njiju zahteva delitev v nepravdnem postopku, ne more pa v pravdi zahtevati izplačilo ugotovljenega deleža v denarju.
V primeru, da se terjatev tožeče stranke pobota s terjatvijo, ki je toženi stranki že naložena v plačilo s pravnomočno sodbo, se pri računanju uspeha zaradi odločitve o stroških postopka pobot judikatne terjatve ne sme upoštevati kot toženčev pravdni uspeh. Toženec bi bil v tem primeru za isto terjatev namreč dvakrat upravičen do povračila stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070590
ZPP člen 196, 196/1.
nujno sosporništvo – sosporništvo glavnega dolžnika in poroka
O materialnem sosporništvu glavnega dolžnika in solidarnega poroka ni mogoče govoriti. Posledično pa tudi ni mogoč zaključek, da sta nujna sospornika.
Ob morebitnem (delnem) poplačilu dolga s strani glavnega dolžnika v izvršbi in posledično prenehanju solidarne obveznosti (v tem delu), bo imel toženec v morebitnem izvršilnem postopku, ki se bo vodil zoper njega, ugovor prenehanja terjatve.
odstop terjatve s pogodbo – regresna terjatev – odgovornost za izterljivost terjatve – delna ničnost pogodbe – pogodbene zamudne obresti
Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še (zakonske) zamudne obresti, ki so civilna sankcija za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti. Isto velja tudi za pogodbene zamudne obresti, le da se v tem primeru lahko pogodbeni stranki za primer zamude dolžnika z izpolnitvijo denarne obveznosti dogovorita za drugačno obrestno mero, kot jo določa zakon.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0012577
ZOR člen 361, 361/1, 376, 376/2. OZ člen 336, 352, 352/1, 352/2.
plačilo razlike plače - zastaranje - premoženjska škoda - sukcesivno nastajajoča škoda - izgubljeni zaslužek
Plačilo razlike v plači bi tožnik lahko zahteval že ob vsakokratnem mesečnem prikrajšanju, to je na dan izplačila posamezne plače. Tožnik je zahtevek za plačilo razlike plače vložil na dan, ko je bila zastarana že celotna terjatev tožnika iz tega naslova, saj je petletni zastaralni rok za njegovo zadnjo zapadlo terjatev že potekel. Zato tožnikov zahtevek na plačilo razlike plače ni utemeljen.
Triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ za škodo zaradi izgubljenega zaslužka teče od dne, ko se je izvedelo za škodo in za povzročitelja. Pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod. Tudi zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zanjo izve in jo lahko uveljavlja. V konkretnem primeru je bilo očitano škodno dejanje že zaključeno v času tožnikove upokojitve, le njegove škodne posledice naj bi v nadaljnjem obdobju še sukcesivno nastajale. Tožnik je terjatev za povrnitev izgubljenega zaslužka zaradi nižje pokojnine utemeljil s svojimi nižjimi preteklimi zaslužki. Takšne njegove trditve v povezavi z dejstvom, da se je nastajajoče škode (poleg storilca) zavedal najkasneje takrat, ko je pri toženi stranki uveljavljal priznanje napredovanja v višji plačni razred in posredovanje podatkov ZPIZ zaradi obnovitve izračuna pokojnine, utemeljujejo toženkin ugovor zastaranja tudi v tem delu. Škoda, ki naj bi tožniku nastala od dneva upokojitve dalje, je le sukcesivna bodoča škoda, glede katere je zastaranje pričelo teči z njenim prvim pojavom in se je do vložitve tožbe že izteklo.
Tožnici je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR) očitano, da je v določenem obdobju kot kraj, s katerega se vozi na delo, lažno navajala podatke, njeno ravnanje pa ima vse znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožnica redno prihaja na delo z drugega naslova kot tistega, ki ga je javila delodajalcu, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012579
ZPP člen 315, 316, 339, 339/1. OZ člen 144. ZDR člen 103.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - bistvena kršitev določb postopka - stečaj - prerekana terjatev - premoženjska škoda - renta - izguba na zaslužku
Izdaja vmesne sodbe pride v poštev le, če sodišče ugotovi, da je zahtevek utemeljen po temelju v celoti ali vsaj deloma. Kolikor pa sodišče ugotovi, da zahtevek že po temelju ni utemeljen, ne izda vmesne zavrnilne sodbe, temveč končno zavrnilno sodbo. Sodišče prve stopnje je z ugotovitvijo, da ne obstaja temelj tožnika do toženih strank iz naslova vtoževane premoženjske škode, nepravilno uporabilo 315. člen ZPP. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka po členu 339/1 ZPP, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Ker tožnik v pritožbi te kršitve ne uveljavlja, pritožbeno sodišče v to odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo.
Terjatev se šteje za prerekano, če jo je prerekal bodisi stečajni upravitelj v skladu z 61. členom ZFPPIPP ali upnik v skladu s 63. členom ZFPPIPP. Ker je terjatev tožnika kot upnika napram prvotoženi stranki prerekal drug upnik, je sodišče prve stopnje tožnikovo terjatev utemeljeno štelo za prerekano.
Tožniku je v letu 2009 pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, prenehala zaradi poteka časa. Tožnik v zvezi s prenehanjem te pogodbe o zaposlitvi ni zahteval sodnega varstva. Tožniku je delovno dovoljenje prenehalo veljati z dnem, ko je bil nad prvotoženo stranko začet stečajni postopek, zaradi stečaja v letu 2011 pa so bile odpovedane pogodbe o zaposlitvi delavcem, katerih delo je postalo nepotrebno. Zaradi recesije na področju gradbene dejavnosti ni mogoče zaključiti, da bi tožnik še lahko opravljal delo, za katerega je bil usposobljen, bodisi v Sloveniji bodisi v tujini. Tožnik ni uspel dokazati (z veliko verjetnostjo), da bi se lahko zaposlil drugje in pridobival dohodek, če ne bi bilo škodnega dogodka. Ker ni uspel dokazati, da je zatrjevana izguba na zaslužku posledica nesreče pri delu oziroma njegove zmanjšane delovne zmožnosti kot posledice nesreče pri delu, tožnik ni upravičen do vtoževane izgube na zaslužku oziroma rente.
Temeljno razmerje, ki je bilo podlaga za izdajo menice, predstavljata 2 posojilni pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama. Tožena stranka je z njima prevzela obveznost, da bo tožeči stranki, po poteku določenega časa, vrnila posojeno vsoto denarja, skupaj z obrestmi. Na takšno obveznost ne vpliva morebitno poznejše škodno ravnanje tožeče stranke (posojilodajalca). Zaradi njega bi bila tožena stranka sicer lahko upravičena do odškodnine, a to njene obveznosti iz temeljnega razmerja (torej obveznosti vračila posojila) ne bi zmanjšalo. Odškodnino, o kateri že teče drug pravdni postopek, bi lahko (v primeru, da bi ji bila prisojena) kvečjemu pobotala s svojo obveznostjo.
Lastne menice predstavljajo izjemo od trasiranih, kar izhaja že iz nomotehnične ureditve ZM. Iz njih mora zato jasno in nesporno izhajati, da gre za lastno in ne za trasirano menico.
Napačen obračun zakonskih zamudnih obresti pomeni prekoračitev pooblastila za izpolnitev menice, podanega v menični izjavi.
Ker je 6.5.2014 postal pravnomočen sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo, in je s tem ovira za nadaljevanje prekinjenega postopka prenehala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da prekinjeni predhodni stečajni postopek nadaljuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063868
ZZVZZ člen 87. OZ člen 135, 147. ZVZD člen 5, 6, 8.
odgovornost delodajalca – varstvo pri delu – ukrepi za zagotavljanje varnosti – razmejitev ukrepov – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – povrnitev stroškov zdravljenja – nadomestilo plače – nevarna dejavnost – vzročna zveza
Zaradi samostojnosti pri organizaciji in izvedbi elektroinštalacijskih del ni mogoče zaključiti, da je za vse ukrepe za varno delo zadolžen naročnik. Tudi tožena stranka (izvajalec) je bila dolžna skrbeti za varno delo svojih delavcev na gradbišču, jih poučiti o nevarnosti, nadzirati njihovo delo in v primeru nesreče prijaviti nesrečo pri delu. To velja še toliko bolj, ker je opravljala delo s povečano nevarnostjo (delo na višini – nevarna dejavnost).
Materialnopravna podlaga za odločanje v tej zadevi niso določbe o gradbeni pogodbi, saj je pogoj za veljavnost gradbene pogodbe, da je sklenjena v pisni obliki. Ker pismena pogodba ne obstaja, so materialnopravna podlaga za rešitev spora določbe pogodbe o delu
Prvostopno sodišče lahko, v kolikor oceni, da so razlogi prvo tožene stranke dovolj tehtni za presojo neustreznosti izbire prvo tožene stranke kot pooblaščenca za sprejemanje pisanj, odloči o drugem pooblaščencu za sprejemanje pisanj ali pa kljub izdanemu sklepu vroča pisanja toženim strankam.