ZFPPIPP člen 103, 103/4, 1034/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev razdelitvene mase
Sodišče prve stopnje ni pravilno odmerilo nagrade, saj ni upoštevalo, da gre v tej zadevi za poznejšo (četrto) razdelitev splošne razdelitvene mase, zato bi moralo upoštevati skupni znesek razdelitev.
prednostna poplačilna pravica - izvršba na nepremičnine
Trditveno in dokazno breme za ugotovitev, ali ima upnik prednostno poplačilno pravico zaradi zakonitega stvarnega bremena po 120. členu SPZ, je na strani upnika.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je dokazala, da odvzem delovnih nalog glede naročanja pisarniškega materiala tožniku ni bilo trpinčenje ali mobbing, temveč je bil razlog za to bolj pregledno naročanje pisarniškega materiala, saj se tožnik navodil, ki jih je prejel glede naročanja materiala, ni držal. Tudi iz predloženih izpisov elektronskih sporočil, iz katerih je razvidna korespondenca med tožnikom in direktorico direkcije za spremljanje poslovanja, ne izhaja, da bi bila komunikacija s tožnikom neprimerna, temveč prav nasprotno. Iz navedene korespondence je razvidno, da ga je le-ta prosila, da ji posreduje podatke o porabi, nato pa urgirala in čakala, da ji posreduje podatke. Navedena sporočila kažejo na to, da je toženka prosila tožnika, da izpolni redne delovne obveznosti in, da se tožnika ni izločalo iz delovnega okolja ali iz komunikacije. Ugotovljena dejstva tako ne dajejo podlage za zaključek, da bi tožena stranka nasproti tožniku ravnala protipravno, s čimer bi bil izpolnjen eden od elementov za njeno odškodninsko odgovornost proti tožniku, zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen.
odmera nagrade izvedencu – popravni sklep – sprememba davčnih predpisov
Morebitna sprememba davčnih predpisov v času po izteku roka za plačilo ne more biti ustrezna podlaga za spreminjanje izreka sklepa, ki je bil izdan v skladu z veljavnimi predpisi v času izdaje sklepa in do izteka izpolnitvenega roka za izplačilo nagrade.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - izjava o premoženjskem stanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vpogled v izjavo o premoženjskem stanju potrjuje, da ta vsebuje trditve, ki ustrezajo zakonskemu pogoju iz 3. odstavka 11. člena ZST-1. Ker se sodišče do njih ni vsebinsko opredelilo, je utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega - bratje in sestre - trajnejša življenjska skupnost - posredni oškodovanci
Upravičenci do odškodnine zaradi smrti bližnjega so po prvem odstavku 180. člena OZ le najožji družinski člani. Pogoj za priznanje odškodnine tem sorodnikom je čustvena prizadetost zaradi smrti ožjega družinskega člana, ne pa obstoj družinske skupnosti. Za bližnje sorodnike, kot so bratje in sestre, pa je še pogoj, da je med njima obstajala trajnejša življenjska skupnost (tretji odstavek 180. člena OZ). Termina trajnejša življenjska skupnost OZ podrobneje ne definira. Predstavlja torej pravni standard, katerega vsebino s konkretnimi okoliščinami napolni sodišče. Trajnejša življenjska skupnost je okoliščina objektivne narave, tako zaradi časovnega elementa kot vsebine razmerja, zaradi katerega se ta lahko imenuje skupnost. Slednje pomeni v smislu sredine, v kateri se živi soodvisno, z ekonomskimi elementi.
Preživninska obveznost do polnoletnih otrok, s katerima tožnica živi, ne obstaja. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno ni upoštevalo pri ugotavljanju njenega premoženjskega stanja.
nadure - dokazna ocena - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je vtoževane nadure opravil, zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova na podlagi 128. in 143. člena ZDR (po katerem je delodajalec dolžan delavcu plačati plačo za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa) utemeljen.
Izredna odpoved, ki jo je tožnik podal toženi stranki, je zakonita, zato tožniku pripada odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in odpravnina. Tožnik je namreč izredno odpoved med drugim podal zato, ker mu plača za sporne tri mesece ni bila izplačana ob zakonsko določenem roku. To pa je skladno s 4. alinejo 1. odstavka 112. člena ZDR samostojni razlog za izredno odpoved.
ZDR člen 64, 64/6, 143, 144, 145, 145/2. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 47.
nadure - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom - krajši delovni čas - nadurno delo - dodatno delo
V primeru, ko ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, je potrebno ure, opravljene preko dogovorjenega delovnega časa, obravnavati kot nadure.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Sprememba organizacije dela tako, po kateri tožena stranka delo opravlja z manjšim številom delavcev (natakarjev), pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Dejstvo, da se je tožena stranka za takšno spremembo organizacije dela odločila na podlagi nedoseganja planiranih rezultatov glede prihodka, pomeni da je podan ekonomski razlog v smislu citirane določbe. Tožena stranka je tako dokazala, da je bil podan odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Dolžnost ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi velja samo v primeru, če ima delodajalec na voljo prosto delovno mesto za nedoločen čas in polni delovni čas, delodajalec pa ni dolžan ponuditi tožniku neustrezne zaposlitve, to je za krajši delovni čas. Tožena stranka ustreznih prostih delovnih mest za nedoločen čas ni imela. Tožniku je ponudila zaposlitev kot samostojnemu podjetniku za nekaj ur mesečno, vendar navedeno ne vpliva na zakonitost odpovedi, ker ponudba, da bi delo opravljal kot s.p., ni ustrezna zaposlitev v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR. Če je tožnik menil drugače, ali če so obstajala kakšna druga delovna mesta na katerih bi ga bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, bi moral to tudi zatrjevati, česar pa v dokaznem postopku ni storil.
ZPP člen 318, 318/1, 318/4. ZDR člen 73, 73/1. Direktiva 2001/23/ES člen 1.
delna zamudna sodba - sprememba delodajalca - sklepčnost tožbe - prenos podjetja
Zavrnilna (neprava) zamudna sodba se nanaša le na primere prave, vsebinske nesklepčnosti tožbe, ko iz jasnega opisa življenjskega primera, ki ga tožnik navede v tožbi, ne izhaja zahtevana pravna posledica, marveč neka druga ali pa ni nobene pravne posledice, ali pa ni pravne posledice zoper toženca. Kakor izhaja iz tožbenih navedb, je glede utemeljenosti zahtevkov tožečih strank zoper prvotoženo stranko (ki ni podala odgovora na tožbo) tožba sklepčna in so bili v celoti izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe zoper prvotoženo stranko.
V konkretni zadevi je izpolnjen zakonski dejanski stan spremembe delodajalca iz 73. člena ZDR. Prišlo je do prenosa gospodarske enote, saj je prevzemnik (drugotožena stranka) začel opravljati isto dejavnost, kot jo je predhodno prenosnik (prvotožena stranka), pri tem uporablja ista materialna poslovna sredstva, med katerimi so poglavitne nepremičnine, ki sploh omogočajo obratovanja hotela. Drugotožena stranka je tudi prevzela vse delavce, ki so delali pri prvotoženi stranki in delo opravljajo še naprej na istih delovnih mestih. Torej nadaljuje hotelirsko dejavnost v istih prostorih in z istimi ljudmi.
Tožeče stranke so v tožbi jasno in določno navedle razloge, ki kažejo na prenos. Namen Direktive 2001/23/ES in 73. člena ZDR je v zagotavljanju nepretrganosti delovnih razmerij, ki obstajajo v okviru gospodarske enote, neodvisno od spremembe delodajalca. Pravice in obveznosti tožečih strank iz pogodbe o zaposlitvi pri prvotoženi stranki in druge pravice iz delovnega razmerja po zakonu preidejo na delodajalca prevzemnika že s samim prenosom podjetja, v katerem so delale. Poseben dogovor o prevzemu delavcev zato tudi ni nujen pogoj za prenos njihovih delovnih razmerij na prevzemnika.
Glede vsebine izpodbijane ocene tožnikovega dela bi sodišče prve stopnje moralo preizkusiti vse postavke, ki se nanašajo na strokovnost izvajanja nalog, obseg dela, pravočasnost, samostojnost, ustvarjalnost, natančnost, zanesljivost pri opravljanju dela, sodelovanje, interdesciplinarnost in komuniciranje, zlasti pa očitke v zvezi s pomanjkljivostmi pri delu, ki so se očitali tožniku. Sodišče prve stopnje je zaslišalo samo tožnika, ni pa zaslišalo niti predpostavljenega, ki je podal sporno oceno, ne komisije, prav tako pa tudi ne direktorice uprave tožene stranke, kakor tudi ne zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je bil nadrejen in pristojen za nadzor nad tožnikovim delom. Sodišče sicer res ni dolžno izvesti dokazov, ki jih stranka predlaga, saj lahko razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva za odločitev v pravdi niso odločilni. Ne sme pa zavrniti izvedbe dokazov, ki so predlagani v potrditev pravnoodločilnih dejstev. S tem, ko je sodišče prve stopnje zaslišalo samo tožnika, ni pa zaslišalo niti ocenjevalca in prič, ki jih je predlagala tožena stranka, je porušilo procesno razmerje med strankama. Okoliščine o dejanskem delu tožeče stranke pri toženi stranki in o očitanih pomanjkljivostih bi tožena stranka lahko dokazala z navedenimi pričami v kontradiktornem dokaznem postopku.
Tožena stranka je vztrajala pri neposrednem zaslišanju prič in zakonitega zastopnika tožene stranke (ocenjevalca in direktorice uprave). Sodišče ugovora tožene stranke ni upoštevalo, temveč je sklenilo, da je zadeva zrela za odločitev. Ob takšni obrazložitvi zavrnitve substanciranih dokaznih predlogov za zaslišanje prič je podana kršitev pravice do izjave v postopku oziroma kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
ZOdvT člen 15. ZIZ člen 106, 257, 257/1, 259, 259/2.
odvetniška nagrada - predlog za predhodno odredbo
V obravnavanem primeru gre za predhodno odredbo za zavarovanje ne zapadlih zneskov preživnine, podano hkrati s predlogom za izvršbo zapadle preživnine. Takšno zavarovanje je vezano na že zapadle zneske preživnine, ki se izterjujejo z istim predlogom za izvršbo kot zapadli zneski preživnine, in gre za vsebinsko neločljivo celoto obeh predlogov ali isto zadevo v smislu 15. člena ZOdvT.
ZFPPIPP člen 400, 400/1, 400/4, 400/5. ZPP člen 285.
predlog za odpust obveznosti – navajanje dejstev – materialno procesno vodstvo
Navajanje dejstev in predložitev dokazov iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki vplivajo na določitev preizkusnega obdobja, je prepuščeno predlagatelju odpusta obveznosti. Če dolžnik ne navede dejstev in predloži dokazov, ki vplivajo na določitev dolžine preizkusnega obdobja, mu sodišče lahko odmeri najdaljše preizkusno obdobje, ne da bi moralo predlagatelja pozivati, da relevantna dejstva navede in zanje predloži dokaze. Materialno procesno vodstvo v tem primeru ne pride v poštev.
odškodninska odgovornost delavca - zastaranje - subjektivni rok - objektivni rok - stvarna pristojnost - škoda
Tožeča stranka v tem sporu vtožuje povrnitev premoženjske škode, ki izvira iz neupravičenih nakupov tožene stranke, ki je pri tožeči stranki opravljala funkcijo veleposlanika (vodenje diplomatskega predstavništva). Tožeča stranka je vsak mesec prejela finančno poročilo, v katerem so bili navedeni prilivi in odlivi s poslovnega računa, skupaj s poročilom tudi originalne fakture ali druge knjigovodske listine, ki so izkazovale nakupe in nabave, opravljene v preteklem mesecu. Ti računi so bili podpisani s strani tožene stranke kot odredbodajalca in v trenutku prejema poročila tudi že plačani. Tožeča stranka je bila tako z nastankom in obsegom vtoževane škode seznanjena že ob prejemu vsakokratnega mesečnega finančnega poročila vodje veleposlaništva. Zato je odškodninska terjatev tožeče stranke, ki se nanaša na nabave oziroma plačila, ki so bila vsebovana v finančnih poročilih več kot
tri leta pred vložitvijo tožbe,
zastarana zaradi preteka tri letnega subjektivnega zastaralnega roka.
Tožeča stranka je z razširitvijo tožbenega zahtevka s pripravljalno vlogo uveljavlja še nadaljnjo škodo, ki jo tožeča stranka kot delodajalec trpi zaradi ravnanja svojega uslužbenca in sicer za stroške skladiščenja, ker je tožeča stranka morala kupljene in neuporabljene stvari pripeljati v skladišče. Pri stroških skladiščenja, ki toženi stranki nastajajo, gre za nadaljnjo škodo, ki jo tožeča stranka kot delodajalec trpi zaradi svojega ravnanja uslužbenca. Spor v celoti izpolnjuje pogoje v smislu prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki v točki b določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje med drugim tudi o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Za odločanje o zahtevku za plačilo stroškov skladiščenja je zato stvarno pristojno delovno sodišče.
letni dopust - odmera - odločitev o pravdnih stroških - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
S tar. št. 6002 ZOdvT je določen pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % od nagrade, vendar ne več kot 20,00 EUR. Ker sta v obravnavani zadevi določeni nagrada za postopek 22,10 EUR in nagrada za narok 20,40 EUR, znaša 20 % nagrade 8,50 EUR. Ta znesek je nižji od zneska pavšala, ki ga je določilo sodišče prve stopnje. Zaradi tega bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki po tar. št. 6002 ZOdvT priznati 20 % nagrade v višini 8,50 EUR in ne 20,00 EUR, ki je določen kot maksimalni znesek.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012666
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Za uvedbo postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka imela pravno podlago v 111. členu ZDR. Izredno odpoved je sodišče kasneje razveljavilo zgolj zato, ker tožena stranka tožnika ni odjavila iz sistema socialnih zavarovanj in mu zaključila delovno razmerje že z dnem vročitve izredne odpovedi, temveč je ravnala v korist tožnika in mu je delovno razmerje zaključila kasneje, šele z zaključkom bolniškega staleža. Sodna razveljavitev izredne odpovedi sama po sebi še ne pomeni, da je delodajalec zato odškodninsko odgovoren. O odškodninski odgovornosti za nepremoženjsko škodo, ki naj bi nastala zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi bilo mogoče govoriti kvečjemu tedaj, če bi bila izdaja nepravilne izredne odpovedi posledica bodisi naklepnega bodisi nevestnega ravnanja tožene stranke, zaradi katerega bi se morala ta že ob sprejemu odpovedi zavedati, da bo za njeno izdajo tožniku neupravičeno povzročila škodo. Obstoja takšnih okoliščin na strani tožene stranke sodba sodišča prve stopnje ne ugotavlja. Zato tožnikov zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.
novo izvršilno sredstvo - izvršba na nepremičnino - določnaoznačba nepremičnine - visečnost izvršbe
Dejstvo, da je na dolžnikovi nepremičnini že dovoljena izvršba v korist upnika, ne preprečuje dovolitve izvršbe na isto dolžnikovo nepremičnino v korist istega upnika v drugem postopku. Pri tem mora sodišče po uradni dolžnosti paziti le, ali teče med istima strankama za izterjavo terjatve drug izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova (četrti odstavek 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Le v primeru, če sodišče ugotovi, da teče drug izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova, izvršbe ne dovoli in predlog za izvršbo zavrže.
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da so podani pogoji za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, zato je tudi odločitev nepravilna. Banki, ki sta izpolnili zahtevo sodišča in s toženčevega računa prenesli terjatev na upničin račun, nista ravnali nepravilno, saj sta ravnali po sklepu o izvršbi.
V zadevi je bilo potrebno izgubljeni dobiček oceniti (tako izrecno 3. odstavek 168. člena OZ). Že zaradi tega ni mogoče pričakovati, da bo izid ocenjevanja ugotovljen na enako natančen način kot pretekla dejstva. Vsaka ocena pač v sebi nosi določeno količino predvidevanja, in torej tudi negotovosti. Te se glede napovedovanja, kakšni bi bili pretekli dogodki, ki se v resnici nikoli niso dogodili, nikoli ne more odpraviti. Prav ta okoliščina, da gre za oceno, pa seveda ne sme voditi do tega, da bi bila tožeča stranka, ker bi sodišče postavilo previsoke zahteve glede natančnosti pri ugotavljanju višine škode, končno zaradi tega ob svojo pravico, zahtevati nadomestitev škode.
Sodišče postavi izvedenca, če je za ugotovitev dejstev potrebno strokovno znanje, ki ga sodišče samo nima (243. člena ZPP). Izvedenskega mnenja zato tudi ne more preizkusiti drugače, kot le zelo na splošno: ali navaja razloge, ki so pripeljali do ugotovitve ali razjasnitve kakšnega dejstva, in ali so ti razlogi kot takšni logični. Pri tem se sodišče ne more spuščati v podrobnosti, saj mu za to manjka strokovno znanje, zaradi česar je bilo pravzaprav sploh potrebno postaviti izvedenca.