ZOdvT člen 15. ZIZ člen 106, 257, 257/1, 259, 259/2.
odvetniška nagrada - predlog za predhodno odredbo
V obravnavanem primeru gre za predhodno odredbo za zavarovanje ne zapadlih zneskov preživnine, podano hkrati s predlogom za izvršbo zapadle preživnine. Takšno zavarovanje je vezano na že zapadle zneske preživnine, ki se izterjujejo z istim predlogom za izvršbo kot zapadli zneski preživnine, in gre za vsebinsko neločljivo celoto obeh predlogov ali isto zadevo v smislu 15. člena ZOdvT.
javno priobčevanje komercialnih fonogramov – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – nadomestilo za uporabo fonogramov – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – civilna kazen – predpravdni stroški – dolžnost mesečnega poročanja
Temelj za odmero primernega nadomestila je zakonski, v smislu, da že zakon določa obseg veljavnosti skupnih sporazumov (šesti odstavek 157. člena ZASP), zakonske ovire predmeta sporazumne ureditve (četrti odstavek 157. člena ZASP), zapovedujejo enotnost tarif v neodvisnosti od dejstva (ne)sklenjenosti pogodbe (drugi odstavek 158. člena ZASP), ne nazadnje tudi prek ohranjanja monopola nad sankcijami, ki lahko zadenejo kršitelja (168. člen ZASP).
Pojem „primerno nadomestilo“ je pravni standard, s katerim je določen okvir, ki ga je glede na ugotovljeno dejansko stanje, dolžno v vsakem konkretnem primeru zapolniti sodišče. Ne more biti sporno, da standardu primernosti mnogo bolj ustreza višina nadomestila, kot se je oblikovala na osnovi pogajanja med vpletenimi strankami, in ne enostransko določena tarifa.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, ki jih je tožnik storil naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je spornega dne odredil izdelavo krive listine in jo uporabil kot pravo (tožnik naj bi kot višji referent za varstvo pri delu, ki je opravil ogled kraja, kjer je z motorjem padel delavec, priredil podatke o nezgodi). Ker ne gre za ravnanje z znaki kaznivega dejanja, je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je dokazala, da odvzem delovnih nalog glede naročanja pisarniškega materiala tožniku ni bilo trpinčenje ali mobbing, temveč je bil razlog za to bolj pregledno naročanje pisarniškega materiala, saj se tožnik navodil, ki jih je prejel glede naročanja materiala, ni držal. Tudi iz predloženih izpisov elektronskih sporočil, iz katerih je razvidna korespondenca med tožnikom in direktorico direkcije za spremljanje poslovanja, ne izhaja, da bi bila komunikacija s tožnikom neprimerna, temveč prav nasprotno. Iz navedene korespondence je razvidno, da ga je le-ta prosila, da ji posreduje podatke o porabi, nato pa urgirala in čakala, da ji posreduje podatke. Navedena sporočila kažejo na to, da je toženka prosila tožnika, da izpolni redne delovne obveznosti in, da se tožnika ni izločalo iz delovnega okolja ali iz komunikacije. Ugotovljena dejstva tako ne dajejo podlage za zaključek, da bi tožena stranka nasproti tožniku ravnala protipravno, s čimer bi bil izpolnjen eden od elementov za njeno odškodninsko odgovornost proti tožniku, zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Sprememba organizacije dela tako, po kateri tožena stranka delo opravlja z manjšim številom delavcev (natakarjev), pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Dejstvo, da se je tožena stranka za takšno spremembo organizacije dela odločila na podlagi nedoseganja planiranih rezultatov glede prihodka, pomeni da je podan ekonomski razlog v smislu citirane določbe. Tožena stranka je tako dokazala, da je bil podan odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
Dolžnost ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi velja samo v primeru, če ima delodajalec na voljo prosto delovno mesto za nedoločen čas in polni delovni čas, delodajalec pa ni dolžan ponuditi tožniku neustrezne zaposlitve, to je za krajši delovni čas. Tožena stranka ustreznih prostih delovnih mest za nedoločen čas ni imela. Tožniku je ponudila zaposlitev kot samostojnemu podjetniku za nekaj ur mesečno, vendar navedeno ne vpliva na zakonitost odpovedi, ker ponudba, da bi delo opravljal kot s.p., ni ustrezna zaposlitev v smislu tretjega odstavka 88. člena ZDR. Če je tožnik menil drugače, ali če so obstajala kakšna druga delovna mesta na katerih bi ga bilo mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, bi moral to tudi zatrjevati, česar pa v dokaznem postopku ni storil.
prednostna poplačilna pravica - izvršba na nepremičnine
Trditveno in dokazno breme za ugotovitev, ali ima upnik prednostno poplačilno pravico zaradi zakonitega stvarnega bremena po 120. členu SPZ, je na strani upnika.
ZIZ člen 3, 29a, 29a/1, 57, 58, 58/234, 169, 169/5, 178, 178/2. ZGD-1 člen 31. ZPP člen 7, 80, 81, 212, 339, 339/2, 339/2-11, 354, 354/1.
novo izvršilno sredstvo - omejitev izvršbe - kontradiktornost izvršilnega postopka - vročitev odgovora na ugovor - sposobnost biti stranka - območna enota
Dejstvo, da je izvršba že dovoljena na denarna sredstva dolžnice pri organizacijah za plačilni promet, glede na določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ki kot edino omejitev določa, da postopek ni končan, za dovolitev izvršbe na drugo sredstvo izvršbe ni relevantno. Navedeno bi bilo pravno pomembno le, v kolikor bi dolžnica v smislu petega odstavka 169. člena ZIZ predlagala izvršbo na to sredstvo izvršbe in hkrati izkazala za verjetno, da bo terjatev z denarnimi sredstvi na njenem računu pri organizaciji za plačilni promet poravnana v enem letu od izdaje sklepa o njenem predlogu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - delodajalec - pristojna oseba za podajo odpovedi - odpravnina - odškodnina
Tožnik v tem sporu ni zahteval, da sodišče v izreku odloči o nezakonitosti odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke, temveč je zahteval plačilo odškodnine oz. odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke. Zaradi zmotnega stališča sodišča prve stopnje, da v sporu o pravici do odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica ni možno presojati, ali je bil odpoklic utemeljen, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožnik res huje kršil svoje obveznosti, kot mu je bilo očitano v sklepu o odpoklicu. Zato je preuranjeno zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke, saj bi to lahko storilo le na podlagi ugotovitve, da tožnik ni bil odpoklican zaradi grobe kršitve obveznosti.
Tožnik ni upravičen do odškodnine v višini bonitete zaradi nezmožnosti uporabe službenega vozila v zasebne namene. Na podlagi pogodbe o zaposlitvi je bil tožnik upravičen do uporabe službenega vozila za službene in zasebne namene. Dogovorjeno je tudi bilo, da pravica do prepustitve vozila ugasne med suspenzom delavca s strani družbe. Tožnik je zahteval odškodnino v višini kot je bila obračunana boniteta za uporabo vozila v lastne namene. Boniteta je kategorija, ki jo zaradi zagotavljanja davčnih ugodnosti, ki niso izplačane v denarju, uvaja davčna zakonodaja in predstavlja zgolj „hipotetično“ osnovo za obračun davkov in prispevkov iz naslova stvarnih ugodnosti delavca. Tožnik zaradi tega, ker mu je tožena stranka odvzela službeno vozilo po odpoklicu s funkcije, ni bil oškodovan oziroma se mu premoženje ni zmanjšalo. Tožnik vtoževane škode ni niti izkazal. Zato je njegov zahtevek neutemeljen.
Za presojo (ne)zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilno vprašanje, ali jo je sploh podala upravičena oseba. Kdo nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, ureja ZDR, in sicer v določbah 18. člena.
duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - krog upravičencev do odškodnine iz naslova smrti bližnjega - bratje in sestre - trajnejša življenjska skupnost - posredni oškodovanci
Upravičenci do odškodnine zaradi smrti bližnjega so po prvem odstavku 180. člena OZ le najožji družinski člani. Pogoj za priznanje odškodnine tem sorodnikom je čustvena prizadetost zaradi smrti ožjega družinskega člana, ne pa obstoj družinske skupnosti. Za bližnje sorodnike, kot so bratje in sestre, pa je še pogoj, da je med njima obstajala trajnejša življenjska skupnost (tretji odstavek 180. člena OZ). Termina trajnejša življenjska skupnost OZ podrobneje ne definira. Predstavlja torej pravni standard, katerega vsebino s konkretnimi okoliščinami napolni sodišče. Trajnejša življenjska skupnost je okoliščina objektivne narave, tako zaradi časovnega elementa kot vsebine razmerja, zaradi katerega se ta lahko imenuje skupnost. Slednje pomeni v smislu sredine, v kateri se živi soodvisno, z ekonomskimi elementi.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 1034/4-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/1, 7/2.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev razdelitvene mase
Sodišče prve stopnje ni pravilno odmerilo nagrade, saj ni upoštevalo, da gre v tej zadevi za poznejšo (četrto) razdelitev splošne razdelitvene mase, zato bi moralo upoštevati skupni znesek razdelitev.
odškodninska odgovornost delavca - zastaranje - subjektivni rok - objektivni rok - stvarna pristojnost - škoda
Tožeča stranka v tem sporu vtožuje povrnitev premoženjske škode, ki izvira iz neupravičenih nakupov tožene stranke, ki je pri tožeči stranki opravljala funkcijo veleposlanika (vodenje diplomatskega predstavništva). Tožeča stranka je vsak mesec prejela finančno poročilo, v katerem so bili navedeni prilivi in odlivi s poslovnega računa, skupaj s poročilom tudi originalne fakture ali druge knjigovodske listine, ki so izkazovale nakupe in nabave, opravljene v preteklem mesecu. Ti računi so bili podpisani s strani tožene stranke kot odredbodajalca in v trenutku prejema poročila tudi že plačani. Tožeča stranka je bila tako z nastankom in obsegom vtoževane škode seznanjena že ob prejemu vsakokratnega mesečnega finančnega poročila vodje veleposlaništva. Zato je odškodninska terjatev tožeče stranke, ki se nanaša na nabave oziroma plačila, ki so bila vsebovana v finančnih poročilih več kot
tri leta pred vložitvijo tožbe,
zastarana zaradi preteka tri letnega subjektivnega zastaralnega roka.
Tožeča stranka je z razširitvijo tožbenega zahtevka s pripravljalno vlogo uveljavlja še nadaljnjo škodo, ki jo tožeča stranka kot delodajalec trpi zaradi ravnanja svojega uslužbenca in sicer za stroške skladiščenja, ker je tožeča stranka morala kupljene in neuporabljene stvari pripeljati v skladišče. Pri stroških skladiščenja, ki toženi stranki nastajajo, gre za nadaljnjo škodo, ki jo tožeča stranka kot delodajalec trpi zaradi svojega ravnanja uslužbenca. Spor v celoti izpolnjuje pogoje v smislu prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, ki v točki b določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje med drugim tudi o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Za odločanje o zahtevku za plačilo stroškov skladiščenja je zato stvarno pristojno delovno sodišče.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - izjava o premoženjskem stanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vpogled v izjavo o premoženjskem stanju potrjuje, da ta vsebuje trditve, ki ustrezajo zakonskemu pogoju iz 3. odstavka 11. člena ZST-1. Ker se sodišče do njih ni vsebinsko opredelilo, je utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
odmera nagrade izvedencu – popravni sklep – sprememba davčnih predpisov
Morebitna sprememba davčnih predpisov v času po izteku roka za plačilo ne more biti ustrezna podlaga za spreminjanje izreka sklepa, ki je bil izdan v skladu z veljavnimi predpisi v času izdaje sklepa in do izteka izpolnitvenega roka za izplačilo nagrade.
nadure - dokazna ocena - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je vtoževane nadure opravil, zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova na podlagi 128. in 143. člena ZDR (po katerem je delodajalec dolžan delavcu plačati plačo za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa) utemeljen.
Izredna odpoved, ki jo je tožnik podal toženi stranki, je zakonita, zato tožniku pripada odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in odpravnina. Tožnik je namreč izredno odpoved med drugim podal zato, ker mu plača za sporne tri mesece ni bila izplačana ob zakonsko določenem roku. To pa je skladno s 4. alinejo 1. odstavka 112. člena ZDR samostojni razlog za izredno odpoved.
izvedenci – dokazovanje – razrešitev sodnega izvedenca – pravica do nagrade za opravljeno delo
Okoliščina, da postavljeni izvedenec svojega dela v postopku ni opravil v celoti, ker je bil pred tem s strani sodišča na lasten predlog razrešen, ne pomeni, da ni upravičen do povračila stroškov in plačila nagrade za (izvedensko) delo, ki ga je opravil do trenutka razrešitve. Na upravičenost do plačila nima nobenega vpliva okoliščina, da bo v zadevi (najverjetneje) angažiran nov izvedenec, ki bo moral znova opraviti vsa opravila, potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja. Prav tako je (glede na to, da mu je sodišče prve stopnje sledilo) brezpredmetno razpravljanje, ali je (bil) razlog, ki ga je izvedenec navedel za svojo razrešitev, utemeljen (ali ne).
Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da so podani pogoji za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, zato je tudi odločitev nepravilna. Banki, ki sta izpolnili zahtevo sodišča in s toženčevega računa prenesli terjatev na upničin račun, nista ravnali nepravilno, saj sta ravnali po sklepu o izvršbi.
ZSV člen 56, 56/6. ZPP člen 200, 200/3, 329, 329/3.
stranski intervenient - stranska intervencija
Sodišče je na svoje sklepe vezano, razen če se sklepi nanašajo na vodstvo pravde (tako imenovani sklepi procesnega vodstva) ali če je z ZPP drugače določeno (3. odstavek 329. člena ZPP). ZPP sklepe, izdane v zvezi s stransko intervencijo, ne šteje med sklepe procesnega vodstva (3. odst. 200. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je tako na svoj sklep, s katerim je dovolilo stransko intervencijo, vezano, zato je z izpodbijanim sklepom nezakonito spremenilo svojo odločitev o stranski intervenciji in jo zavrnilo, saj je bilo o tem vprašanju že odločeno.
Preživninska obveznost do polnoletnih otrok, s katerima tožnica živi, ne obstaja. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno ni upoštevalo pri ugotavljanju njenega premoženjskega stanja.