odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo zaščitene živali – objektivna odgovornost – preprečevanje škode
Oseba, ki ji divjad povzroči škodo, mora ravnati kot dober gospodar in na primeren način narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.
ZPP člen 163, 163/2. ZS člen 5. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih člen 19. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 9, 9/1, 9/2.
izvršilni postopek - elektronski način predloga za izvršbo - priglasitev in odmera odvetniških stroškov
Sodnik je pri svojem odločanju vezan na ustavo in zakon, tako ni upravičen sprejeti odločitve na podlagi s strani upnika navedenih uporabniških navodil internetnega portala. Sodnika tudi ne veže tehnična izvedba predpisov, ki pomeni na portalu dostopen elektronski obrazec elektronske vloge. Način vlaganja se lahko nanaša na vprašanja, ki zadevajo obličnost vloge, nikakor pa ne na njeno obvezno zakonsko vsebino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079355
OZ člen 204, 204/1, 206, 642, 643, 643/3. ZPP člen 12, 51, 51/2, 153, 153/3, 167, 249, 268, 268/1, 300, 337, 337/1. Sodni red člen 355.
zavarovanje dokazov – izvedenec – strokovna institucija, ki nima statusa sodnega izvedenca – nagrada in stroški izvedenca – podjemna pogodba – odobritev predlagateljev – pojasnilna dolžnost podjemnika – stroški postopka zavarovanja dokazov – odvetniški stroški nasprotnega udeleženca
Kadar sodišče izvedeniško delo zaupa strokovni instituciji, ki nima statusa sodnega izvedenca, zanjo ne veljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih. Izvedenčeva pravica do plačila za opravljeno delo se v takem primeru presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava.
Predlagatelj, ki predlaga zavarovanje dokazov, nosi stroške tega postopka, vključno s stroški sodelovanja nasprotne stranke. Vsaj začasno mu jih mora povrniti. Če jih priglasi (v kasnejši) pravdi, v kateri uspe, pa jih lahko dobi povrnjene.
ZFPPIPP člen 232, 382, 383a, 383a/2, 383a/2-1. ZPP člen 108.
postopek osebnega stečaja – nepopoln predlog dolžnika – nerazumljiva zahteva za začetek postopka – razumevanje pravnih posledic začetka postopka
Razlog zaradi katerega dolžnik izpodbija sklep o začetku postopka osebnega stečaja je smiselno v tem, da ni razumel pravnih posledic začetka postopka osebnega stečaja. Dolžnik v obravnavanem primeru ni bil ustrezno pozvan, da odpravi neskladje v predlogu v delu, ki se nanaša na zahtevek, da sodišče začne postopek osebnega stečaja (ki mora biti jasen in nedvoumen - primerjaj s smiselno uporabo določbe 108. člena ZPP); poziv pa bi glede na okoliščine konkretnega primera terjal dodatno opozorilo, da se postopek osebnega stečaja vodi nad premoženjem fizične osebe, z namenom, da bi vsi upniki iz tega premoženja prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih.
nedopustnost tožbe - sodno varstvo - zahtevek na prepoved izpolnjevanja bianco menic - bianco menica - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom
Ali tožena stranka izpolnjuje bianco menice v nasprotju z izdanim meničnim pooblastilom, je vsebinsko vprašanje, o katerem mora odločiti sodišče ob pravilni uporabi materialnopravnih določb ZM s sodbo. Izdajatelj menice nima sodnega varstva vse dokler tožena stranka menice, ki je bila v času izdaje nepopolna (bianco), ne bo izpolnila v nasprotju s sklenjenim sporazumom. To bo sodišče presojalo, ko bo predmet ugotavljanja vprašanje, kakšen je dejanski dolg tožene stranke in katere terjatve so zavarovane z menicami.
ZST-1 ne daje podlage za oprostitev pravnih oseb plačila sodne takse v celoti. Dejstvo, da je toženčev transakcijski račun blokiran, pa narekuje odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe o pritožbi. Toženec je namreč v skladu s pravili davčnega poslovanja dolžan izvajati plačila prek transakcijskih računov, česar zaradi blokade ne more storiti, da bi razpolagal z gotovino, pa ni izkazano.
spor majhne vrednosti – naroka za glavno obravnavo – dokazni predlog za zaslišanje strank – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – trditve v predlogu za izvršbo
Predlaganje ustnih dokazov samo po sebi ne vključuje tudi zahteve za izvedbo naroka, temveč mora stranka izvedbo naroka predlagati izrecno.
Po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine se postopek nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari, kar pomeni, da sodišče prve stopnje v pravdnem postopku kot del trditvene podlage tožbe upošteva tudi trditve, ki jih je tožeča stranka (prej upnik) navedla v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0012684
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Tožnica v tem sporu uveljavlja nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, istočasno pa je predlagala izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do pravnomočnega zaključka predmetnega delovnega spora. Glede na trditve tožnice v predlogu za izdajo začasne odredbe in predložene dokaze je obstoj terjatve tožnice v tej fazi postopka verjetno izkazan. Izvedenka je v svojem mnenju zapisala, da se tožnica zdravi pri psihiatru zaradi ponavljajoče se anksiozno depresivne motnje in da je tožnica zadnja leta anksiozna, depresivnega razmišljanja in čustvovanja, slabše diferencirana, težje kritična do določene situacije, kar še poglablja njeno stisko. V mnenju je tudi zapisala, da tožnica verjetno slabo opravlja svoje delo, ker ni sposobna oceniti vseh posledic. Z zdravstvenim stanjem tožnice je bil seznanjen tudi sindikat tožene stranke, ki je zaradi navedenega tudi nasprotoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici.
Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnilno izvedensko oziroma cenilno mnenje le v primeru, ko je le-to izdelano na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ne pa takrat, kadar je bila izdelava dopolnilnega mnenja potrebna zgolj zato, ker izvedenec v prvotnem cenilnem mnenju svojega dela ni opravil v celoti oziroma ga ni opravil tako, kot mu je bilo to naloženo.
Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta banke in hranilnic člen 7, 7/1. ZGD-1 člen 208, 208/2, 268.
član uprave - odpoklic - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba položaja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnika na podlagi 268. člena ZGD-1 utemeljeno odpoklicala s funkcije člana uprave tožene stranke. V skladu z drugim odstavkom 286. člena ZGD-1 nadzorni svet lahko odpokliče posameznega člana uprave ali predsednika, če ta huje krši obveznosti. Ugotovljeno ravnanje tožnika, ki je od družbe, ki je komitent tožene stranke, kupil nepremičnino in v zameno direktorju in lastniku te družbe obljubil ugodno obravnavo (pri čemer je bil uporabljen evfemizem o dobrem poslovnem sodelovanju in individualnem obravnavanju pri financiranju poslov), kar je bilo potem tudi uresničeno, ustreza ne le standardu hujše kršitve obveznosti v smislu 268. člena ZGD-1, ampak pomeni tudi očitno zlorabo položaja.
Tožnikovo ravnanje, ko je ob ugodnem nakupu nepremičnine prodajalcu zagotovil dobro poslovno sodelovanje in individualno obravnavanje pri financiranju poslov ter to obljubo kasneje tudi realiziral, pomeni ravnanje, ki je nasprotno od tistega, ki ga zahteva prvi odstavek 7. člena Sklepa o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta banke in hranilnic. Ta določa, da mora član uprave pri svojem delovanju in odločanju upoštevati predvsem interese banke, jim podrediti morebitne drugačne osebne interese in da ne sme izkoriščati poslovnih priložnosti banke za svoj račun. Tožnik pa je storil ravno to, poslovno priložnost banke (dejstvo, da je prodajalec komitent banke) je izkoristil za svoj račun, s tem ko je komitentu banke v zvezi s svojim privatnim nakupom zagotovil „dobro poslovno sodelovanje in individualno obravnavanje pri financiranju poslov“. To obljubo je tožnik realiziral z odobritvijo tveganih posojil in odobravanjem kritnega razmerja za terminske pogodbe, ki je bilo nižje od 1,0, pri čemer takšno razmerje pomeni, da bi tožena stranka, če ne bi prišlo do izpolnitve pogodbe, s tem poslom ustvarila izgubo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - študentsko delo - ukinitev delovnega mesta
Izključni razlog redno za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku je bila finančna situacija tožene stranke, zaradi česar je ukinila tožnikovo delovno mesto. Ukinitev delovnega mesta pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Po ustaljeni sodni praksi ni ovire, da tožena stranka ne bi smela prilagajati poslovanja in določenega dela organizirati preko študentskega dela. Organizacija poslovanja je v pristojnosti delodajalca, ki se lahko odloči, da bo določeno dejavnost opravljal tudi s pomočjo študentskega dela.
ZOdvT člen 15. ZIZ člen 106, 257, 257/1, 259, 259/2.
odvetniška nagrada - predlog za predhodno odredbo
V obravnavanem primeru gre za predhodno odredbo za zavarovanje ne zapadlih zneskov preživnine, podano hkrati s predlogom za izvršbo zapadle preživnine. Takšno zavarovanje je vezano na že zapadle zneske preživnine, ki se izterjujejo z istim predlogom za izvršbo kot zapadli zneski preživnine, in gre za vsebinsko neločljivo celoto obeh predlogov ali isto zadevo v smislu 15. člena ZOdvT.
predlog za začetek stečajnega postopka – vročanje – neaktivnost družbenikov dolžnika – imenovanje zakonitega zastopnika – začasni zastopnik
Zgolj zato, ker družbeniki dolžnika niso imenovali drugega zakonitega zastopnika oziroma predlagali imenovanje začasnega zastopnika, predloga za začetek stečajnega postopka, vloženega s strani upnikov, ni mogoče zavreči.
V kolikor družbeniki/dediči ne bi izposlovali, da bi družba (dolžnik) dobila zakonitega zastopnika, in ker sodišče ni pristojno, da samo določi zakonitega zastopnika in tudi ni pristojno, da namesto družbenikov odloča o zakonitem zastopniku, bi lahko na predlog upnikov postavilo začasnega zastopnika, ki ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika dolžnika.
ZDR člen 64, 64/6, 143, 144, 145, 145/2. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije člen 47.
nadure - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom - krajši delovni čas - nadurno delo - dodatno delo
V primeru, ko ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, je potrebno ure, opravljene preko dogovorjenega delovnega časa, obravnavati kot nadure.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/2, 98/4, 98/5, 108, 108/2.
zavrženje revizije - nepopolna vloga - pooblaščenec - novo pooblastilo
Pooblaščenec tožnika ob vložitvi revizije ni predložil novega pooblastila, čeprav bi to moral storiti v skladu z 2. odstavkom 95. člena ZPP, ki določa, da mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Zato je revizijo potrebno zavreči.
Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 2. odstavka 108. člena ZPP za obravnavani primer ne pride v poštev, ker revizija, vložena brez novega pooblastila, ni nepopolna vloga.
novo izvršilno sredstvo - izvršba na nepremičnino - določnaoznačba nepremičnine - visečnost izvršbe
Dejstvo, da je na dolžnikovi nepremičnini že dovoljena izvršba v korist upnika, ne preprečuje dovolitve izvršbe na isto dolžnikovo nepremičnino v korist istega upnika v drugem postopku. Pri tem mora sodišče po uradni dolžnosti paziti le, ali teče med istima strankama za izterjavo terjatve drug izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova (četrti odstavek 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Le v primeru, če sodišče ugotovi, da teče drug izvršilni postopek na podlagi istega izvršilnega naslova, izvršbe ne dovoli in predlog za izvršbo zavrže.