nedopustnost tožbe - sodno varstvo - zahtevek na prepoved izpolnjevanja bianco menic - bianco menica - izpolnitev menice v nasprotju z meničnim pooblastilom
Ali tožena stranka izpolnjuje bianco menice v nasprotju z izdanim meničnim pooblastilom, je vsebinsko vprašanje, o katerem mora odločiti sodišče ob pravilni uporabi materialnopravnih določb ZM s sodbo. Izdajatelj menice nima sodnega varstva vse dokler tožena stranka menice, ki je bila v času izdaje nepopolna (bianco), ne bo izpolnila v nasprotju s sklenjenim sporazumom. To bo sodišče presojalo, ko bo predmet ugotavljanja vprašanje, kakšen je dejanski dolg tožene stranke in katere terjatve so zavarovane z menicami.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – vrnitev tožbe v popravo – odprava nesklepčnosti – sprememba tožbe – pravočasen odgovor na tožbo
Če tožnik na poziv sodišča nesklepčnost tožbe odpravi, mora sodišče z vročitvijo poskrbeti, da se z novimi navedbami seznani toženec, ki ima spet priložnost, da vloži odgovor, če ga ni že vložil.
motenje posesti - posest stvari - opustitev posesti - pravica do posesti - rok za izdajo odločbe - instrukcijski rok
Rok, ki ga določa zakon za izdajo sodne odločbe, je instrukcijski rok, katerega prekoračitev praviloma ne povzroči nobenih pravnih posledic.
Pravica do posesti v posestni pravdi ni upoštevna. Zato se sodišču prve stopnje do trditev (in dokazov) tožnika, da ima s pogodbo dogovorjeno pravico uporabe stanovanja, ni bilo treba opredeljevati.
KZ-1 člen 116, 116-1, 116-4. ZKP člen 258, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
kaznivo dejanje umora - prištevnost storilca - duševno stanje - stopnja alkohola v krvi - individualna obravnava teh lastnosti - intelektualne sposobnosti, zmožnost samokontrole in prisebnost - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Res lahko tudi nižja stopnja koncentracije alkohola v krvi, kot je bila ugotovljena pri obdolžencu, v povezavi z duševnim stanjem, pri drugem storilcu privede do zaključka, da je bil storilec bistveno zmanjšano prišteven ali celo neprišteven, vendar so lastnosti in sposobnosti ljudi različne. Zato je v vsakem primeru potrebno upoštevati lastnosti storilca in vse okoliščine primera, ki ga sodišče obravnava, in tako tudi ni mogoče sklepati, da je prištevnost izključena, če bi imel kdo večjo stopnjo koncentracije alkohola v krvi, kot jo je imel obdolženi D.H..
izdaja zamudne sodbe – vrnitev v prejšnje stanje – nepravilnosti pri vročanju – demenca
Morebitnih nepravilnosti pri vročanju ni mogoče uveljavljati prek instituta za vrnitev v prejšnje stanje, temveč zgolj v pritožbi zoper odločbo, izdano kot posledico tega nepravilnega vročanja (konkretno zoper zamudno sodbo).
ZST-1 ne daje podlage za oprostitev pravnih oseb plačila sodne takse v celoti. Dejstvo, da je toženčev transakcijski račun blokiran, pa narekuje odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe o pritožbi. Toženec je namreč v skladu s pravili davčnega poslovanja dolžan izvajati plačila prek transakcijskih računov, česar zaradi blokade ne more storiti, da bi razpolagal z gotovino, pa ni izkazano.
spor majhne vrednosti – naroka za glavno obravnavo – dokazni predlog za zaslišanje strank – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – trditve v predlogu za izvršbo
Predlaganje ustnih dokazov samo po sebi ne vključuje tudi zahteve za izvedbo naroka, temveč mora stranka izvedbo naroka predlagati izrecno.
Po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine se postopek nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari, kar pomeni, da sodišče prve stopnje v pravdnem postopku kot del trditvene podlage tožbe upošteva tudi trditve, ki jih je tožeča stranka (prej upnik) navedla v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0012684
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja na podlagi 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Tožnica v tem sporu uveljavlja nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, istočasno pa je predlagala izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do pravnomočnega zaključka predmetnega delovnega spora. Glede na trditve tožnice v predlogu za izdajo začasne odredbe in predložene dokaze je obstoj terjatve tožnice v tej fazi postopka verjetno izkazan. Izvedenka je v svojem mnenju zapisala, da se tožnica zdravi pri psihiatru zaradi ponavljajoče se anksiozno depresivne motnje in da je tožnica zadnja leta anksiozna, depresivnega razmišljanja in čustvovanja, slabše diferencirana, težje kritična do določene situacije, kar še poglablja njeno stisko. V mnenju je tudi zapisala, da tožnica verjetno slabo opravlja svoje delo, ker ni sposobna oceniti vseh posledic. Z zdravstvenim stanjem tožnice je bil seznanjen tudi sindikat tožene stranke, ki je zaradi navedenega tudi nasprotoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici.
Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnilno izvedensko oziroma cenilno mnenje le v primeru, ko je le-to izdelano na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ne pa takrat, kadar je bila izdelava dopolnilnega mnenja potrebna zgolj zato, ker izvedenec v prvotnem cenilnem mnenju svojega dela ni opravil v celoti oziroma ga ni opravil tako, kot mu je bilo to naloženo.
Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta banke in hranilnic člen 7, 7/1. ZGD-1 člen 208, 208/2, 268.
član uprave - odpoklic - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba položaja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožnika na podlagi 268. člena ZGD-1 utemeljeno odpoklicala s funkcije člana uprave tožene stranke. V skladu z drugim odstavkom 286. člena ZGD-1 nadzorni svet lahko odpokliče posameznega člana uprave ali predsednika, če ta huje krši obveznosti. Ugotovljeno ravnanje tožnika, ki je od družbe, ki je komitent tožene stranke, kupil nepremičnino in v zameno direktorju in lastniku te družbe obljubil ugodno obravnavo (pri čemer je bil uporabljen evfemizem o dobrem poslovnem sodelovanju in individualnem obravnavanju pri financiranju poslov), kar je bilo potem tudi uresničeno, ustreza ne le standardu hujše kršitve obveznosti v smislu 268. člena ZGD-1, ampak pomeni tudi očitno zlorabo položaja.
Tožnikovo ravnanje, ko je ob ugodnem nakupu nepremičnine prodajalcu zagotovil dobro poslovno sodelovanje in individualno obravnavanje pri financiranju poslov ter to obljubo kasneje tudi realiziral, pomeni ravnanje, ki je nasprotno od tistega, ki ga zahteva prvi odstavek 7. člena Sklepa o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta banke in hranilnic. Ta določa, da mora član uprave pri svojem delovanju in odločanju upoštevati predvsem interese banke, jim podrediti morebitne drugačne osebne interese in da ne sme izkoriščati poslovnih priložnosti banke za svoj račun. Tožnik pa je storil ravno to, poslovno priložnost banke (dejstvo, da je prodajalec komitent banke) je izkoristil za svoj račun, s tem ko je komitentu banke v zvezi s svojim privatnim nakupom zagotovil „dobro poslovno sodelovanje in individualno obravnavanje pri financiranju poslov“. To obljubo je tožnik realiziral z odobritvijo tveganih posojil in odobravanjem kritnega razmerja za terminske pogodbe, ki je bilo nižje od 1,0, pri čemer takšno razmerje pomeni, da bi tožena stranka, če ne bi prišlo do izpolnitve pogodbe, s tem poslom ustvarila izgubo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - študentsko delo - ukinitev delovnega mesta
Izključni razlog redno za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku je bila finančna situacija tožene stranke, zaradi česar je ukinila tožnikovo delovno mesto. Ukinitev delovnega mesta pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika v smislu določbe prve alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Po ustaljeni sodni praksi ni ovire, da tožena stranka ne bi smela prilagajati poslovanja in določenega dela organizirati preko študentskega dela. Organizacija poslovanja je v pristojnosti delodajalca, ki se lahko odloči, da bo določeno dejavnost opravljal tudi s pomočjo študentskega dela.
nadure - dokazna ocena - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je vtoževane nadure opravil, zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova na podlagi 128. in 143. člena ZDR (po katerem je delodajalec dolžan delavcu plačati plačo za delo, opravljeno preko polnega delovnega časa) utemeljen.
Izredna odpoved, ki jo je tožnik podal toženi stranki, je zakonita, zato tožniku pripada odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in odpravnina. Tožnik je namreč izredno odpoved med drugim podal zato, ker mu plača za sporne tri mesece ni bila izplačana ob zakonsko določenem roku. To pa je skladno s 4. alinejo 1. odstavka 112. člena ZDR samostojni razlog za izredno odpoved.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - delodajalec - pristojna oseba za podajo odpovedi - odpravnina - odškodnina
Tožnik v tem sporu ni zahteval, da sodišče v izreku odloči o nezakonitosti odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke, temveč je zahteval plačilo odškodnine oz. odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke. Zaradi zmotnega stališča sodišča prve stopnje, da v sporu o pravici do odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica ni možno presojati, ali je bil odpoklic utemeljen, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožnik res huje kršil svoje obveznosti, kot mu je bilo očitano v sklepu o odpoklicu. Zato je preuranjeno zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine oziroma odpravnine zaradi neutemeljenega odpoklica s funkcije člana uprave tožene stranke, saj bi to lahko storilo le na podlagi ugotovitve, da tožnik ni bil odpoklican zaradi grobe kršitve obveznosti.
Tožnik ni upravičen do odškodnine v višini bonitete zaradi nezmožnosti uporabe službenega vozila v zasebne namene. Na podlagi pogodbe o zaposlitvi je bil tožnik upravičen do uporabe službenega vozila za službene in zasebne namene. Dogovorjeno je tudi bilo, da pravica do prepustitve vozila ugasne med suspenzom delavca s strani družbe. Tožnik je zahteval odškodnino v višini kot je bila obračunana boniteta za uporabo vozila v lastne namene. Boniteta je kategorija, ki jo zaradi zagotavljanja davčnih ugodnosti, ki niso izplačane v denarju, uvaja davčna zakonodaja in predstavlja zgolj „hipotetično“ osnovo za obračun davkov in prispevkov iz naslova stvarnih ugodnosti delavca. Tožnik zaradi tega, ker mu je tožena stranka odvzela službeno vozilo po odpoklicu s funkcije, ni bil oškodovan oziroma se mu premoženje ni zmanjšalo. Tožnik vtoževane škode ni niti izkazal. Zato je njegov zahtevek neutemeljen.
Za presojo (ne)zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi je odločilno vprašanje, ali jo je sploh podala upravičena oseba. Kdo nastopa v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, ureja ZDR, in sicer v določbah 18. člena.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - izjava o premoženjskem stanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vpogled v izjavo o premoženjskem stanju potrjuje, da ta vsebuje trditve, ki ustrezajo zakonskemu pogoju iz 3. odstavka 11. člena ZST-1. Ker se sodišče do njih ni vsebinsko opredelilo, je utemeljen očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012666
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Za uvedbo postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka imela pravno podlago v 111. členu ZDR. Izredno odpoved je sodišče kasneje razveljavilo zgolj zato, ker tožena stranka tožnika ni odjavila iz sistema socialnih zavarovanj in mu zaključila delovno razmerje že z dnem vročitve izredne odpovedi, temveč je ravnala v korist tožnika in mu je delovno razmerje zaključila kasneje, šele z zaključkom bolniškega staleža. Sodna razveljavitev izredne odpovedi sama po sebi še ne pomeni, da je delodajalec zato odškodninsko odgovoren. O odškodninski odgovornosti za nepremoženjsko škodo, ki naj bi nastala zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, bi bilo mogoče govoriti kvečjemu tedaj, če bi bila izdaja nepravilne izredne odpovedi posledica bodisi naklepnega bodisi nevestnega ravnanja tožene stranke, zaradi katerega bi se morala ta že ob sprejemu odpovedi zavedati, da bo za njeno izdajo tožniku neupravičeno povzročila škodo. Obstoja takšnih okoliščin na strani tožene stranke sodba sodišča prve stopnje ne ugotavlja. Zato tožnikov zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja, ki jih je tožnik storil naklepoma ali iz hude malomarnosti, ker je spornega dne odredil izdelavo krive listine in jo uporabil kot pravo (tožnik naj bi kot višji referent za varstvo pri delu, ki je opravil ogled kraja, kjer je z motorjem padel delavec, priredil podatke o nezgodi). Ker ne gre za ravnanje z znaki kaznivega dejanja, je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.