tožba na nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnino – posebno premoženje zakonca – skupno premoženje - originaren način pridobitve lastninske pravice - nevložitev odgovora na tožbo – procesno razpolaganje, ki nasprotuje morali
V primeru, ko zakonec ne dokaže, da je nepremičnina, ki je predmet izvršbe zoper sozakonca (v zemljiški knjigi vknjiženega kot izključnega lastnika), njuno skupno premoženje, s tožbo na nedopustnost izvršbe ne more uspeti, saj gre za sozakončevo (dolžnikovo) posebno premoženje.
ZPP taksativno določa vloge, za katere je plačilo sodne takse pogoj za sodno varstvo, roke in način plačila takse ter posledice, če taksa na ta način ne bi bila plačana. Ta rok je zakonski in ga ni mogoče podaljšati, niti z naknadnim plačilom takse; posledice nastanejo že s potekom roka, tako kot nastanejo tudi pri poteku roka za pritožbo.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080890
ZIZ člen 272. ZPP člen 337, 337/1.
ureditvena začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja terjatve – vpis v register upravnikov stavb – pravni učinek vpisa v register – deklaratorni vpis – publicitetni učinek – pogodba o upravljanju – nedovoljene pritožbene novote
Vpis v register upravnikov stavb je deklaratorne narave. Pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega. To pomeni, da upnik (ob ustreznem ugovoru dolžnika, seveda) zgolj z navedbo, da je vpisan kot upravnik v register upravnikov, ne more zadostiti pogojem, ki jih ZIZ zahteva za izdajo pozitivne odločbe o njegovem predlogu za izdajo začasne odredbe, saj to ne izkazuje verjetnosti njegove terjatve. Upravnik, ki trdi, da so etažni lastniki odpovedali pogodbo o upravljanju in z njim sklenili novo pogodbo o upravljanju, mora, če želi uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe, za verjetno izkazati, da so pogodbo o upravljanju podpisali etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev.
škodni dogodek – povzročitelj škode – ugovor zastaranja – začetek teka zastaralnega roka
Za pritožnika je sporno, kdaj naj bi izvedel za tistega, ki je povzročil škodo. V postopku o prekršku ni izvedel za kakšno dejstvo o škodnem dogodku, ki bi mu bilo dotlej neznano. Izvedel je le za pravno presojo in odločitev prekrškovnega organa. Vsa dejstva o škodnem dogodku, od katerih je odvisna presoja o ugovoru zastaranja, so mu bila iz lastnega zaznavanja znana že na dan škodnega dogodka.
ZIZ člen 25, 32, 34, 165. ZGD-1 člen 523. ZUstS člen 23, 23/1.
izvršba na delež družbenika - enoosebna d.o.o. - rubež sredstev družbe
V tretjem odstavku 523. člena Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) je določeno, da se za družbo z enim družbenikom uporabljajo pravila o družbi z omejeno odgovornostjo, če ni drugače določeno. Tako premoženje gospodarske družbe ni tudi premoženje njenih družbenikov, zato družbeniki ne morejo prosto razpolagati z njim. V tej zvezi tudi ne gre spregledati, da odgovornost družbenika v enoosebnem d.o.o. ni drugače urejena kot v (navadnem) d.o.o.. Družbeniki so zgolj imetniki poslovnih deležev (v obravnavanem primeru je dolžnik imetnik enega deleža) in za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Odgovornost je mogoče razširiti le izjemoma in pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji - takrat govorimo o spregledu pravne osebe. V obravnavanem primeru pa dolžnik ni pravna oseba, zatorej določb o spregledu pravne subjektivitete niti ni mogoče uporabiti.
predlog za izdajo začasne odredbe – identiteta zahtevka – res iudicata – pravnomočnost
Ker je (že tretji po vrsti) predlog za izdajo začasne odredbe v tenorju enak prvemu in drugemu, poleg tega pa je dejstvena podlaga sedaj obravnavanega predloga za izdajo začasne odredbe v bistvenem enaka prejšnjima dvema, obstoji ovira (res iudicata) za odločanje o tokratnem predlogu.
ustavitev izvršbe in razveljavitev izvršilnih dejanj - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - pridobitev zastavne pravice - neuspešna prodaja nepremičnine na tretjem naroku
Po četrtem odstavku 194. člena ZIZ se v primeru, ko nepremičnine ni bilo mogoče prodati niti na tretjem naroku, izvršba ustavi, upnik pa obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. S to zaznambo je upnik pridobil hipoteko na nepremičnini, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, ter tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na nepremičnini (170. člena ZIZ).
Odškodnina za duševne bolečine polnoletnega otroka za smrt roditelja v višini približno štirinajstih plač v času sojenja je upoštevajoč, da sta bila tožnika v času škodnega dogodka že odrasla, stara 31 in 33 let, samostojna, ekonomsko neodvisna in z lastno zaposlitvijo, previsoka.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070605
ZVEtL člen 3, 9, 11, 17, 25. SZ člen 116.
vzpostavitev etažne lastnine - sporna dejanska vprašanja - bolj verjetna pravica - kasnejše uveljavljanje pravic v pravdi
Zasnova postopka po ZVETL ni takšna, da bi se v njem razreševala sporna lastninskopravna vprašanja. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo. Slednje je z določbo 17. člena ZVETL izrecno izključeno. Nepravdno sodišče zato o spornih dejstvih odloči v izrazito poenostavljenem postopku in sicer v skladu z domnevami iz 9. člena ZVETL, po pravilu iz 11. člena ZVETL ter na podlagi merila o bolj verjetni pravici iz 17. člena ZVETL. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar pa je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep po ZVETL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - opravičljiv razlog - bolezen - dvig pošte - skrbnost pri dvigovanju pošte
Ob tem je dodati, da dolžnice resda ni možno prisiliti, da dviguje pošto, ki pride na njen naslov, to je namreč stvar njenega voljnega ravnanja, ampak hkrati s tem prevzema tudi posledice za nepravočasno opravo želenih ali zahtevanih pravnih dejanj v postopkih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - JAVNA NAROČILA
VSL0070606
OZ člen 39, 39/2, 39/4, 86. ZOR člen 104. ZJN-2 člen 6, 8, 9, 10, 79, 79/8. ZlntPK člen 1, 4, 4-11, 37.
avtorska pogodba - ničnost - nedopustna podlaga - morala - javno naročanje - korupcija - condictio ob turpem causam - obid zakona - nasprotje interesov
Pogodba, katere edina (resna, nenavidezna) podlaga (kavza, razlog) je obid zakona, nima ustrezne podlage in je nična.
Cilj, ki ga je tožnik s pomočjo tedanjega personalnega substrata prvotoženke želel doseči, je sklenitev pogodbe, ki med drugim nasprotuje bistvu pravil javnega naročanja.
URS člen 22, 25. ZIZ člen 15, 171, 189, 189/4, 189/5, 197, 198, 201, 202, 207, 207/3, 207/4. ZPP člen 285, 337.
stroški postopka – stroški nepremičninske izvršbe – razdelitveni narok – poplačilo upnikov – pravica do informacije – pravica do izjave – pravica do pravnega sredstva – materialno procesno vodstvo
Namen razdelitvenega naroka je v skladu s četrtim odstavkom 207. člena ZIZ predvsem v tem, da se na njem razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke. Ker ZIZ nima posebnih določb o poteku in vodenju naroka, mora sodišče na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporabiti določbe ZPP, ki se nanašajo na glavno obravnavo. Opozoriti je potrebno na določbo 285. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), ki sodišču nalaga dolžnost materialnega procesnega vodstva, kar v konkretnem primeru pomeni, da sodišče na razdelitvenem naroku ne more imeti le pasivne vloge, temveč si mora prizadevati, da se raziščejo in ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za materialnopravno pravilno odločitev o poplačilu upnikov, toliko bolj kadar je teh več.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0005991
KZ-1 člen 47, 47/3. ZKP člen 370, 370/1-4, 371, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv opis - sporazum o priznanju krivde - izpodbijanje odločbe o kazni - denarna kazen - višina dnevnega zneska
Če kazen v sporazumu o priznanju krivde ni točno dogovorjena (npr. število dnevnih zneskov pri denarni kazni, ne pa tudi višina dnevnega zneska), je sodbo dopustno izpodbijati tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji v smislu 4. točke prvega odstavka 370. člena ZKP.
pobotni ugovor – obrazloženost odločitve o pobotnem ugovoru – pomanjkanje odločitve v izreku – očitna pisna pomota
Odločitev o pobotnem ugovoru je obrazložena v razlogih sodbe, zato je sodbo sodišča prve stopnje tudi mogoče preizkusiti. Dejstvo, da je iz izreka izpadla ugotovitev o obstoju oziroma neobstoju terjatve, pa je očitna pisna pomota, ki jo lahko sodišče prve stopnje kadarkoli odpravi s popravnim sklepom, ne predstavlja pa to absolutne bistvene kršitev določb pravdnega postopka.
ZJC člen 40, 40/2. OZ člen 186. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 13, 18, 23.
spor majhne vrednosti – regresni zahtevek – solidarna odgovornost – dolžnostno ravnanje – merilo skrajne skrbnosti – upravljanje in vzdrževanje javnih cest – redno vzdrževanje brežin – čiščenje cest
Zavarovanka prvotožene stranke bi morala glede na to, da je za nevarnost vedela, pri vzdrževanju brežine ravnati še bolj skrbno ter z dodatnimi ukrepi (tudi odstranjevanjem nestabilnega materiala) in pogostejšim nadzorom poskrbeti, da do nastanka škode ne bi prišlo. Ker tega ni storila, je opustila svoje dolžno ravnanje, zato je odločitev sodišča prve stopnje v razmerju do prvotožene stranke (zavarovalnice) pravilna.
ZPP člen 245, 245/3, 245/4, 249, 331, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 45. ZNP člen 37.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stroški postopka - uporaba zakona o pravdnem postopku - plačilo izvedenine - strokovna institucija kot izvedenec - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - nagrada strokovni instituciji za izvedensko delo - odmera nagrade za izvedensko delo - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - višina materialnih stroškov - specifikacija zahteve za povrnitev stroškov - priglasitev stroškov - obrazloženost priglasitve stroškov - predložitev računa - račun brez specifikacije - sklep o odmeri izvedenine - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožba ima prav, da izpodbijanega sklepa o odmeri izvedenine ni mogoče preizkusiti in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 331. člena ZPP. Po določbi 249. člena ZPP ima izvedenec, tako v primeru, da gre za izvedence, ki imajo status sodnih izvedencev, kot tudi tistih, ki jih sodišče postavi kot strokovne institucije, pravico do povračila stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za to delo. Sodna praksa pri načinu določitve izvedenine in kriterijih za njeno odmero v primerih, ko mnenje izdelajo strokovne institucije oziroma zavodi, ki za izdelavo mnenja izstavijo račune, ni enotna. V večini primerov se sklep o določitvi nagrade in povračilu stroškov izvedencu naslanja na določbe 39. - 47. člena Pravilnika, ker je že zahtevek izvedenca za odmero nagrade in povrnitev stroškov izdelan skladno s temi določili. V drugim primerih je bilo upoštevano, da je v primeru strokovnih institucij kot izvedencev nagrada predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem ali pa se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, kot se običajno plačuje za tako delo. Vendar mora biti v vsakem primeru že zahtevek za odmero nagrade in povrnitev stroškov, ki je podan bodisi v obliki stroškovnika ali računa, sestavljen tako, da so aktivnosti izvedenca specificirane, da je razvidna vrsta in obseg opravljenega dela in morebitni materialni stroški, katerim morajo biti priložena dokazila. Račun izvedenca v konkretni zadevi vsega tega ne vsebuje, posledično je tudi sklep prvostopenjskega sodišča o odmeri izvedenine neobrazložen, ker iz njega ni moč razbrati, zakaj je sodišče nagrado za izvedensko delo izvedencu priznalo v celoti.
Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe zavrnilo primarni tožbeni zahtevek. Iz take formulacije izreka sodbe ni razvidna vsebina primarnega tožbenega zahtevka, zato ni jasno, kaj je sodišče prve stopnje zavrnilo. Iz izrek sodbe mora biti razvidno, o čem je sodišče odločalo in odločilo. Zato se sodbe v tem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP.
Tožnica je je postavila primarni in podredni tožbeni zahtevek. Zahtevka se razlikujeta le v tem, da tožnica s primarnim zahtevkom zahteva reintegracijo, s podrednim pa ugotovitev trajanja delovnega razmerja do sodbe sodišča prve stopnje in izplačilo odškodnine po 118. členu ZDR. Tožnica namreč z obema zahteva ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi, plačilo nadomestil plače za čas nezakonitega prenehanja, plačilo premij za dodatno pokojninsko zavarovanje, nadomestilo za neizrabljeni letni dopust za sporna leta ter regres za letni dopust za sporni leti. Sodišče prve stopnje je zavrnilo celoten primarni tožbeni zahtevek, nato pa pretežno ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku, kar pomeni, da je o zahtevku na ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi, zahtevku za plačilo nadomestil plače za čas nezakonitega prenehanja, plačilo premij za dodatno pokojninsko zavarovanje, nadomestilo za neizrabljeni letni dopust ter regresa za letni dopust (kar je vsebina tako primarnega kot podrednega tožbenega zahtevka) odločilo različno. Zato je podano tudi nasprotje v izreku sodbe, kar prav tako predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - zagovor - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
ZDR ne predpisuje roka, kdaj je potrebno od pisne obdolžitve dalje omogočiti delavcu zagovor. V 2. odstavku 83. člena ZDR je zgolj določeno, da mora delodajalec omogočiti delavcu zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Po določbi 2. odstavka 110. člena ZDR mora podati delodajalec izredno odpoved delavcu najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved, in najkasneje v 6-ih mesecih od nastanka razloga. Delodajalec ugotovi odpovedni razlog takoj po storjeni delavčevi kršitvi, lahko pa tudi kasneje, na zagovoru delavca, ko se seznani z vsemi okoliščinami primera oziroma, z vsemi elementi kršitve delovne obveznosti.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je pred zagovorom seznanila zgolj z dejstvom, da tožnik v spornem času ni prihajal na delo, čeprav bi po odločbi imenovanega zdravnika moral, in da je šele na zagovoru ugotovila razlog, zakaj je tožnik tako ravnal, pri čemer je na podlagi zagovora ugotovila tudi kršitev delovne obveznosti in s tem vsebinske razloge za izredno odpoved.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0012001
ZZ člen 3, 3/1. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZPP člen 189, 189/3, 274, 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 15, 272, 272/1. ZRTVS-1 člen 1, 21, 21/1. ZUP člen 4.
začasna odredba - zavarovalna - ureditvena - verjetno izkazana terjatev - obnova postopka - izbira in imenovanje generalnega direktorja - javni zavod - druga javnopravna stvar - izredna pravna sredstva - postopek izbire kandidata - litispendenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - smiselna uporaba ZUP
Upravno sodišče Republike Slovenije je skupaj s tožbo toženi stranki vročilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje suspenzivnih učinkov sklepa o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda. Tožnica je v tem sporu med istima strankama med drugim predlagala tudi prepoved nadaljevanja izvrševanja citiranega sklepa. V tem obsegu sta predloga vsebinsko istovrstna, zato je podana litispendenca. Ker je sodišče prve stopnje (vsebinsko) odločalo o utemeljenosti tega dela predloga za izdajo začasne odredbe, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V skladu s 4. členom ZUP se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Pravila upravnega postopka pa obsegajo tudi izredna pravna sredstva, med katera se uvršča tudi obnova postopka (določbe 260. - 272. člena ZUP). ZZ in ZRTVS-1 nimata posebnih procesnih pravil glede postopka odločanja o izbiri in imenovanju generalna direktorja. Položaj generalnega direktorja in njegove pristojnosti, določene v 22. členu ZRTVS-1, vsebinska in časovna določenost mandata z zakonom (prvi odstavek 21. člena ZRTVS-1) ter pomen, ki ga ima opravljanje poslovodne funkcije pri zagotavljanju svobode medijev v okviru izvajanja javne službe, kažejo na to, da gre pri postopku imenovanja generalnega direktorja tožene stranke za javnopravno stvar. Zato so pomembna pravila postopka, ki naj zagotavljajo tudi varstvo javnega interesa, kar pomeni, da je smiselna uporaba pravil ZUP, s tem pa tudi obnove kot procesnega instituta, v postopku imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda pravilna.
Razlogi v prid ugotovitvi, da so odločitve tožene stranke sklepov v okviru "obnove postopka" imenovanja generalnega direktorja tožene stranke, nezakonite, v tej (začetni) fazi sodnega postopka ne prevladujejo nad tistimi, ki kažejo nasprotno. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu namreč še ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da so odločitve tožene stranke, ki jih tožnica izpodbija, nepravilne, čeprav tožnica trdi nasprotno, torej da tožena stranka nima zakonske podlage za "obnovo" postopka imenovanja generalnega direktorja. Ker tožničina terjatev ni verjetno izkazana, njen predlog za izdajo začasne odredbe, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sprejem ponudbe nove pogodbe - ustrezna zaposlitev - sorazmerni del odpravnine – odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - sodno varstvo - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji hkrati ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, ki jo je tožnica podpisala. Zato se obseg sodnega varstva lahko nanaša samo na presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Že iz tega razloga je neutemeljen zahtevek za razveljavitev nove pogodbe o zaposlitvi oziroma ugotovitev veljavnosti (stare) pogodbe o zaposlitvi.
Odločitev tožene stranke o ukinitvi tožničinega delovnega mesta oziroma o zmanjšanju števila izvrševalcev na delovnem mestu zavarovalni tehnik III v predstavništvu tožene stranke predstavlja utemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.