ZIZ člen 270, 270/1. ZZZDR člen 12, 20, 51, 51/1, 51/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - skupno premoženje - posebno premoženje - zadržek za veljavno sklenitev zakonske zveze - odplačevanje kredita
Ker je toženec pridobil lastninsko pravico na stanovanju pred trenutkom, ko je življenjska skupnost med njim in tožnico mogla imeti učinke na premoženjskem področju, ni verjetno izkazana utemeljenost zahtevka, da stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank.
O vsaki vlogi, ki jo prejme sodišče z zahtevo. naj o njej odloči, sodišče mora odločiti, vložnik zahteve pa se mora pridržati tistih ravnanj, ki pomenijo zlorabo procesnih pravic, ker z njimi obremenjuje delo sodišča.
V obravnavani zadevi gre za (občasne) terjatve upravnika poslovne stavbe, ki glede na neprerekane tožbene trditve dospevajo mesečno, vendar zanje kljub podobnosti s terjatvami upravnikov večstanovanjskih hiš ni mogoče uporabiti enoletnega zastaralnega roka.
povrnitev stroškov – stroškovna odločitev - konfuzija - zavrženje tožbe - smrt stranke - dediči
V primeru konfuzije – ko je ista oseba hkrati tožnik in toženec, kar je značilnost konkretne zadeve – ni nikakršne podlage, da bi bilo povračilo pravdnih stroškov prve toženke naloženo drugemu tožencu, ki je v isti procesni situaciji kot prva toženka. Nenazadnje je tudi prva toženka dolžna že po zakonu vstopiti v pravdo in nastopati na aktivni strani, zato ni podana podlaga za uveljavljanje povračila pravdnih stroškov.
lastninska pravica - lastninsko preoblikovanje - družbena lastnina - otvoritvena bilanca - pravni prednik - pravica uporabe v družbeni lastnini - družbeno podjetje
Ker ni dokazano, da je nepremičnina zajeta v otvoritveno bilanco, z zaključkom lastninjenja pa je razrešeno vprašanje družbenega premoženja, ki ga je imela pravna oseba (tožeča stranka trdi, da ga je pridobila že v letu 1961 oz. 1962, pred lastninjenjem), ni moglo naknadno z uveljavitvijo ZLNDL priti do prehoda pravice uporabe v lastninsko pravico, naknadno lastninjenje družbenega premoženja ni več mogoče (premoženje, zajeto v otvoritveni bilanci, predstavlja osnovni kapital preoblikovanega podjetja, sedaj družbe).
tožba na nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – vodovodno omrežje – subjektivne meje pravnomočnosti
Tožnica (občina) je lastnica vodovodnega omrežja, katerega odstranitev v izvršilnem postopku zahteva toženka, zato je njen zahtevek na nedopustnost izvršbe utemeljen.
Toženka je sicer ugovarjala obstoju lastninske pravice tožnice (občine), kar je povezovala (zgolj) z okoliščino, da naj bi slednja le v manjšem delu financirala njegovo izgradnjo (zato naj bi bil vodovod v resnici last RS), vendar vir financiranja za to vprašanje ni ključen.
Ugovorom tretjega zoper sklep o izvršbi oziroma tožba na nedopustnost izvršbe omogočata tretjemu, na katerega se izvršilni naslov ne nanaša oz. ga ne zajema (in ga zato tudi ne more „uspešno“ izpodbiti v postopku, v katerem je bil izdan), uveljavljanje njegove pravice (in posledično preprečitev izvršbe) na predmetu, v zvezi s katerim je izvršba predlagana.
pogodba o uporabi plačilnih kartic - učinki pogodbe - obveznost plačila - nastanek zamude
Ali je prav toženec opravil nakupe, ni bistveno, glede na to, da se je toženec s pogodbo o uporabi plačilnih kartic zavezal, da bo nakupe, ki bodo opravljeni s temi karticami, tudi plačal. Nedvomno je toženec že v zamudi s plačilom svoje denarne obveznosti, zato mora plačati tudi zamudne obresti od zapadlosti do plačila. Obveznost plačila nakupov je nastala že v trenutku, ko je (uporabnik) prejel blago oziroma storitev (Splošna pravila uporabe plačilnih kartic), torej neodvisno od prejema obračunov.
ZFPPIPP člen 427, 428/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-1, 427/2-2(2).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa – neporavnane obveznosti
Zakonske domneve iz 2. točke drugega odstavka 427. člena o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP ni mogoče izpodbijati z ugovorom, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti.
smrt dediča – odpoved dediščini - smrt dediča pred koncem zapuščinske obravnave – skupna lastnina – določitev dednih deležev
V kolikor dedič umre po zapustniku, je smiselno uporabiti 134. člen ZD, po katerem preide pravica odpovedi na njegove dediče, v kolikor je dedič umrl pred koncem zapuščinske obravnave.
Sodišče prve stopnje je z ustanovitvijo skupne lastnine brez določenih dednih deležev kršilo določbo 3. točke drugega odstavka 214. člena ZD.
OZ člen 86, 86/1, 88, 88/1, 462, 462/1, 464/2, 466, 468, 468/1, 470, 470/1, 470/2.
prodaja motorja - stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - skrita napaka - nemoralnost - neveljavnost pogodb - ničnost pogodbenega določila - odgovornost za stvarne napake - klavzula videno - kupljeno - pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - pravice kupca - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe
Na podlagi pravilne ugotovitve, da je bila registracija motorja izrecno dogovorjena lastnost, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je klavzula videno – kupljeno, ki je bila vsebovana v kupoprodajni pogodbi, glede navedene izrecno dogovorjene lastnosti, nična, saj je nemoralno, da si prodajalec v pogodbo vgradi možnost, da izigra kupca prav pri lastnosti, ki je pomembna za kupca in zato izrecno dogovorjena.
delna razbremenitev odškodninske odgovornosti – osebne lastnosti oškodovanca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - alkoholiziranost
Odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takega, kot je. Osebne lastnosti oškodovanca – v obravnavanem primeru njegovo stanje alkoholiziranosti – niso podlaga za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti. Obravnavani primer je v tem drugačen od primerov, ko se zaradi alkoholiziranosti upošteva prispevek k nastali škodi, nastalih v prometu ali pri delu.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - načelo formalne legalitete - vročanje odgovora na ugovor v izjavo dolžniku - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - ugovor tretjega - individualiziran predmet - preuranjen ugovor tretjega - pravni interes
Vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka, nasprotniku ni treba vročiti.
Tretji ima pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine, pa čeprav so lokalizirane z naslovom stanovanja.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065134
SPZ člen 267, 267/2. ZIZ člen 59. ZZK-1 člen 5.
nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – lastninska pravica v pričakovanju – veljavnost pravnih poslov – vpis v zemljiško knjigo
Bistveno je, da so na tožnika že v letu 1993, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da so jima zagotavljala pravno varstvo tudi v tej pravdi (ob tem, da je toženka pridobila hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na pravnoposlovni podlagi).
Tožnika sta v pravdi izkazovala obstoj lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo (med pravdo sta tudi dosegla vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi). Zato izvršba na sporno nepremičnino v zadevi ni dopustna.
delitev solastnine - sprememba predlagatelja - vstop novega predlagatelja v nepravdni postopek namesto prvotnega predlagatelja - privolitev nasprotnega udeleženca - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - prekinitev nepravdnega postopka
Prvotni predlagatelj je bil izbrisan iz sodnega registra, pritožnica pa ni vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnin, kar pa ni razlog, zaradi katerega se nepravdni postopek ne bi mogel nadaljevati, saj bi prvo sodišče lahko prekinilo postopek in pritožnico napotilo, da v določenem roku vloži zemljiškoknjižni predlog, na podlagi katerega bi se pritožnica lahko vpisala v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnin in s tem bi izkazala upravičenje, da lahko v tem nepravdnem postopku kot predlagateljica zahteva delitev nepremičnin, ki jih ima v solasti z nasprotno udeleženko, ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 190. člena ZPP.
podjemna pogodba – znižanje plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del – stvarne napake – pravočasno grajanje napak
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni dokazal, da je tožnika pravočasno obvestil o domnevnih napakah izvedenih del. Čim je tako, se toženec plačilu ne more ubraniti z ugovorom nekvalitetno opravljenih del.
predlog za začetek stečajnega postopka – pravni interes – ločitveni upnik – solidarno poroštvo – stečajni dolžnik
Zakon ne izključuje kot predlagatelja upnika, katerega terjatev je zavarovana z zastavno pravico.
Upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico z obrazložitvijo, da lahko svojo terjatev uveljavlja v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika, ne pa tudi v postopku zoper solidarnega poroka, saj lahko upnik presodi, da bo svoje interese učinkovitejše varoval v stečajnem postopku nad dolžnico kot solidarnim porokom. V primeru solidarnega poroštva ima upnik možnost uveljavljati svoj zahtevek zoper glavnega dolžnika ali poroka ali oba hkrati.
pogodba o izterjavi – ugovor neizpolnjene pogodbe – prepoved zlorabe pravic
Pogodba je bila veljavno sklenjena, ni pa se začela izvrševati. Za to, da bi tožena stranka lahko začela z aktivnostmi, je bilo potrebno naročilo s strani tožeče stranke. Zakaj do naročila ni prišlo, ni odločilnega pomena, saj tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da s tožečo stranko po zamenjavi njenega vodstva ni poskušala aktivno sodelovati, prav tako tudi ne, da od tožeče stranke ni zahtevala izpolnitve pogodbe v smislu, da se ji izročijo kakršnikoli podatki.