Načeloma škoda ni težko nadomestljiva škoda, če se lahko povrne kot odškodnina. V konkretnem primeru bi moral tožnik najeti drugo stanovanje, kupiti druge osebne stvari, opremo in pohištvo do dokončanja obravnavane pravdne zadeve, nato pa v primeru uspeha v pravdi od tožene stranke uveljavljati odškodnino. Gre tako vendarle za več kot le za materialno prikrajšanje, ki bi ga bilo moč na enostaven način nadomestiti.
V pritožbi navedena nova dejstva in predloženi novi dokazi, na podlagi katerih tožnica zatrjuje in dokazuje, da so finančne sposobnosti toženke bistveno višje, kot so bile ugotovljene v postopku pred sodiščem prve stopnje, so dovoljene.
OZ člen 86, 86/1, 88, 88/1, 462, 462/1, 464/2, 466, 468, 468/1, 470, 470/1, 470/2.
prodaja motorja - stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - skrita napaka - nemoralnost - neveljavnost pogodb - ničnost pogodbenega določila - odgovornost za stvarne napake - klavzula videno - kupljeno - pogodbena izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - pravice kupca - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe
Na podlagi pravilne ugotovitve, da je bila registracija motorja izrecno dogovorjena lastnost, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je klavzula videno – kupljeno, ki je bila vsebovana v kupoprodajni pogodbi, glede navedene izrecno dogovorjene lastnosti, nična, saj je nemoralno, da si prodajalec v pogodbo vgradi možnost, da izigra kupca prav pri lastnosti, ki je pomembna za kupca in zato izrecno dogovorjena.
zavarovanje odgovornosti - regresni zahtevek - soprispevek - tek zamudnih obresti od izvršilnih stroškov - potni stroški
Toženka je zaradi vinjenosti izgubila nadzor sama nad sabo in žalila ter poškodovala policista, ki sta jo poskušala miriti, poškodovana policista pa z ničemer nista prispevala k nastanku škodnega dogodka.
Zamudne obresti v zvezi s plačilom izvršilnih stroškov začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, torej 9. dan po vročitvi sklepa o izvršbi.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine
Zatrjevano dejstvo, da je bila etažna lastnina na spornih nepremičninah že vzpostavljena, ne predstavlja ovire za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine.
pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika – dobra vera – skrbnost pridobitelja – vpis v prometnem dovoljenju - leasing
Za pridobitev lastninske pravice na avtomobilu sicer velja tudi pridobitni način po določbi 64. člena SPZ, vendar pa presoja dobrovernosti zahteva upoštevanje skrbnosti pridobitelja.
Zunanji znak lastninske pravice na avtomobilu ni le posest, temveč tudi vpis v prometnem dovoljenju.
Okoliščina, ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje poneverbe s tem, ko si je protipravno prisvajal tožničin denar, z vidika predmetnega pravdnega postopka predstavlja pravno relevantno dejstvo, ni pa od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Ker gre torej ne gre za predhodno vprašanje, pač pa „zgolj“ za obravnavanje istih okoliščin oziroma istega historičnega dogodka (v pravdnem in kazenskem postopku), razlog za prekinitev postopka ni podan. Zakonskega predvidenega razloga prav tako ne predstavlja izogibanje podvajanju dokazov.
Zgolj dejstvo, da je tožnik 8. 12. 2013 sam razbil ključavnico, da si je omogočil streho nad glavo in dostop do svojih stvari, na pravilnost odločitve ne vpliva, saj je toženec zgolj dva dni zatem storil novo motilno dejanje, ki tožniku še sedaj onemogoča izvrševanje prejšnjega posestnega stanja.
pravnomočnost sklepa o določitvi sodnih penalov - negativna procesna predpostavka
V vsakem izvršilnem postopku, tudi postopku določitve sodnih penalov, velja, da morajo za odločanje biti podane procesne predpostavke. Ena takih (negativnih) procesnih predpostavk je, da o zadevi še ni pravnomočno odločeno.
Ni relevantno, kako je urejeno pogodbeno razmerje med tožnico in družbo B., d.o.o., temveč je odločilna vsebina pogodbe, katere pogodbeni stranki sta bili tožnica in toženec.
Tudi če bi šteli, da je tožnik sam poiskal deponijo v smislu izpolnitve njegove pogodbene obveznosti, bi ravnanju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, s katero bi bil v tem primeru dolžan izpolniti pogodbeno obveznost, ustrezalo le deponiranje materiala na legalni deponiji.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0069085
Uredba Sveta ES številka 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-5. ZPP člen 18, 18/3.
novo izvršilno sredstvo - spor z mednarodnim elementom - pristojnost - izključna pristojnost - izvršba na denarna sredstva na dolžnikovem računu
Uredba Sveta ES številka 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v 5. točki 22. člena določa, da so v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb izključno pristojna sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena. To pomeni, da je za dovolitev in opravo izvršbe na denarna sredstva na dolžnikovem računu v Avstriji izključno pristojno avstrijsko sodišče.
odločanje o stikih z otrokom - izvršitev odločbe o stikih z otrokom - primarno izvršilno sredstvo - oprava izvršbe z odvzemom otroka - izpis otroka iz vrtca
Iz 238.f člena ZIZ izhaja, da gre pri 226. členu in 238. členu ZIZ za sukcesivno predvideni izvršilni sredstvi.
Za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarnih terjatev zadostuje verjeten obstoj t.i. objektivne nevarnosti, ki je torej relevantna, ne glede na to, od kje preti in ali je dolžnik k njej doprinesel s svojim ravnanjem, ali ne.
postopek za delitev skupnega premoženja – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve premičnin – poslovni delež
V nepravdnem postopku zaradi delitve skupnega premoženja se ne odloča o spornih terjatvah, zato po naravi stvari ni možna začasna odredba zaradi zavarovanja terjatve oziroma zagotovitve možnosti morebitne izvršbe. Možna bi bila izdaja ureditvene začasne odredbe, zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode (ob tem je takšno začasno odredbo mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih, glede na potreben restriktiven pristop).
S predlogom odločitve o glavni stvari predlagateljica zasleduje prodajo vozila in razdelitev izkupička od prodaje med udeleženca po enakih deležih. Predlagana začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve vozila ni ustrezna, ker ne more služiti zavarovanju. Morebitna odtujitev ali obremenitev vozila ne more vplivati na pravni položaj predlagateljice (da ob delitvi skupnega premoženja dobi izplačilo polovice vrednosti vozila v denarju), zato predlagane začasne odredbe ni mogoče izdati že iz tega razloga.
plačilo najemnine - družbena lastnina - privatizacijska oblika pravno poslovne pridobitve kot izjema - pridobitev lastninske pravice že s samo sklenitvijo prodajne pogodbe - aktivna legitimacija upravnika
S SZ je bila ukinjena družbena lastnina na stanovanjih. V osmem poglavju (111. do 133. člen SZ) je zakonodajalec uredil lastninjenje v korist države in v korist drugih pravnih oseb. Inštrument za izvedbo privatizacije je bila prodajna pogodba med lastnikom (bivšega družbenega) stanovanja in osebo, ki je imela na tem stanovanju stanovanjsko pravico na dan uveljavitve zakona, to je 19. 10. 1991. Kupci so postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe (118. člen SZ), kar je bila izjema glede na splošno pravilo.
začasna odredba – verjetnost terjatve – nedenarna terjatev - zapisnik o izjavi stranke - neodplačen prenos lastninske pravice
Verjetnost terjatve se ugotavlja kot predhodno vprašanje. Podana je, če so razlogi, ki govore v prid obstoja določenega dejstva, v prednosti pred razlogi, ki govore proti temu. Pogosto se ocenjuje le, ali niso tožbene navedbe na prvi pogled take narave, da bi iz njih izhajala popolna neutemeljenost.
Obvezna navedba sklicne številke oziroma reference je predpisana zaradi avtomatiziranega vodenja postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine v informacijskem sistemu. Sodišče tako že pred izdajo sklepa vedno preveri, ali je sodna taksa plačana na način in v roku iz plačilnega naloga, in če plačila na predpisan način ne ugotovi, je na strani stranke trditveno in dokazno breme za uveljavitev nasprotnega.
oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev – odlog plačila – premoženjsko stanje predlagatelja – dohodek – odškodnina zaradi telesnih poškodb ali bolezni
Ker odškodnina zaradi telesnih poškodb ali bolezni ne predstavlja dohodka, od katerega je stranka dolžna plačati dohodnino, tožnik pa odškodnine zaradi izgubljenega dohodka, kot izhaja iz tožbe, ne vtožuje, izplačana odškodnino zaradi osebnih poškodb ne šteje med tožnikov dohodek.
redni postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – razpravno načelo – sodne takse – nastanek taksne obveznosti - pravdni stroški - priznana dejstva - doplačilo sodne takse - začetek rednega postopka
Ker se tožena stranka na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja izpodbijala njene ugovorne navedbe in dokaze, ustrezno (konkretizirano, substancirano) ni odzvala, razpisane obravnave pa se tudi ni udeležila, sodišče ni smelo odpraviti pomanjkljivosti trditvenega in dokaznega bremena, saj bi s tem prekršilo meje razpravnega načela, pač pa je moralo ta dejstva šteti za priznana.