podjemna pogodba – znižanje plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del – stvarne napake – pravočasno grajanje napak
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni dokazal, da je tožnika pravočasno obvestil o domnevnih napakah izvedenih del. Čim je tako, se toženec plačilu ne more ubraniti z ugovorom nekvalitetno opravljenih del.
smrt dediča – odpoved dediščini - smrt dediča pred koncem zapuščinske obravnave – skupna lastnina – določitev dednih deležev
V kolikor dedič umre po zapustniku, je smiselno uporabiti 134. člen ZD, po katerem preide pravica odpovedi na njegove dediče, v kolikor je dedič umrl pred koncem zapuščinske obravnave.
Sodišče prve stopnje je z ustanovitvijo skupne lastnine brez določenih dednih deležev kršilo določbo 3. točke drugega odstavka 214. člena ZD.
Ni relevantno, kako je urejeno pogodbeno razmerje med tožnico in družbo B., d.o.o., temveč je odločilna vsebina pogodbe, katere pogodbeni stranki sta bili tožnica in toženec.
Tudi če bi šteli, da je tožnik sam poiskal deponijo v smislu izpolnitve njegove pogodbene obveznosti, bi ravnanju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, s katero bi bil v tem primeru dolžan izpolniti pogodbeno obveznost, ustrezalo le deponiranje materiala na legalni deponiji.
ZIZ člen 270, 270/1. ZZZDR člen 12, 20, 51, 51/1, 51/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - skupno premoženje - posebno premoženje - zadržek za veljavno sklenitev zakonske zveze - odplačevanje kredita
Ker je toženec pridobil lastninsko pravico na stanovanju pred trenutkom, ko je življenjska skupnost med njim in tožnico mogla imeti učinke na premoženjskem področju, ni verjetno izkazana utemeljenost zahtevka, da stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank.
Okoliščina, ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje poneverbe s tem, ko si je protipravno prisvajal tožničin denar, z vidika predmetnega pravdnega postopka predstavlja pravno relevantno dejstvo, ni pa od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Ker gre torej ne gre za predhodno vprašanje, pač pa „zgolj“ za obravnavanje istih okoliščin oziroma istega historičnega dogodka (v pravdnem in kazenskem postopku), razlog za prekinitev postopka ni podan. Zakonskega predvidenega razloga prav tako ne predstavlja izogibanje podvajanju dokazov.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0065134
SPZ člen 267, 267/2. ZIZ člen 59. ZZK-1 člen 5.
nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na nepremičnini – hipoteka – lastninska pravica v pričakovanju – veljavnost pravnih poslov – vpis v zemljiško knjigo
Bistveno je, da so na tožnika že v letu 1993, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da so jima zagotavljala pravno varstvo tudi v tej pravdi (ob tem, da je toženka pridobila hipoteko na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na pravnoposlovni podlagi).
Tožnika sta v pravdi izkazovala obstoj lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo (med pravdo sta tudi dosegla vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi). Zato izvršba na sporno nepremičnino v zadevi ni dopustna.
Ker razveljavljena pogodba nima pravnega učinka, nobena od strank nima izpolnitvenega zahtevka. Tisti, ki pa je na podlagi izpodbojne pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan. Zato ima na podlagi pravila o neučinkovanju neveljavnih pravnih poslov pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim zahtevkom.
V obravnavanem primeru je tožeča stranka v obeh zahtevkih uveljavljala denarno plačilo istega zneska, zato je eventualna kumulacija zahtevkov zgolj navidezna. Gre namreč le za en sam tožbeni zahtevek.
insolventnost – trajnejša nelikvidnost – zamuda s plačevanjem plač delavcem – blokada računa – dolgoročna plačilna nesposobnost - Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije
Upravičen predlagatelj je po določbi 231. člena ZFPPIPP tudi Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek stečajnega postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot dva meseca. Temu predlagatelju je že z utemeljitvijo svoje legitimacije olajšano dokazovanje domneve po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP-F, medtem ko za upnika ne zadošča, da utemeljuje domnevo po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP samo z neplačilom svoje terjatve.
delna razbremenitev odškodninske odgovornosti – osebne lastnosti oškodovanca - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - alkoholiziranost
Odgovorna oseba mora sprejeti oškodovanca takega, kot je. Osebne lastnosti oškodovanca – v obravnavanem primeru njegovo stanje alkoholiziranosti – niso podlaga za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti. Obravnavani primer je v tem drugačen od primerov, ko se zaradi alkoholiziranosti upošteva prispevek k nastali škodi, nastalih v prometu ali pri delu.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - načelo formalne legalitete - vročanje odgovora na ugovor v izjavo dolžniku - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - ugovor tretjega - individualiziran predmet - preuranjen ugovor tretjega - pravni interes
Vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka, nasprotniku ni treba vročiti.
Tretji ima pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine, pa čeprav so lokalizirane z naslovom stanovanja.
postopek za delitev skupnega premoženja – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve premičnin – poslovni delež
V nepravdnem postopku zaradi delitve skupnega premoženja se ne odloča o spornih terjatvah, zato po naravi stvari ni možna začasna odredba zaradi zavarovanja terjatve oziroma zagotovitve možnosti morebitne izvršbe. Možna bi bila izdaja ureditvene začasne odredbe, zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode (ob tem je takšno začasno odredbo mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih, glede na potreben restriktiven pristop).
S predlogom odločitve o glavni stvari predlagateljica zasleduje prodajo vozila in razdelitev izkupička od prodaje med udeleženca po enakih deležih. Predlagana začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve vozila ni ustrezna, ker ne more služiti zavarovanju. Morebitna odtujitev ali obremenitev vozila ne more vplivati na pravni položaj predlagateljice (da ob delitvi skupnega premoženja dobi izplačilo polovice vrednosti vozila v denarju), zato predlagane začasne odredbe ni mogoče izdati že iz tega razloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da morata oba za preživljanje mld. toženca prispevati enak odstotek svojega mesečnega dohodka. Pri tem je na strani toženčeve matere upoštevalo, da vsakodnevna, intenzivna in celovita oskrba toženca, ki je otrok s posebnimi potrebami, v celoti bremeni njo. Na strani toženca pa je upoštevalo okoliščino, da ima dodatno preživninsko obveznost, hkrati pa možnost, da si ustvari dodaten zaslužek.
Namen začasne odredbe je zaščititi upnika pred grozečim nasiljem in ne preprečevanje uporabe sile, s katero grozi sam upnik. Razumljivo je, da morebitno takšno upnikovo ravnanje ne more uživati pravnega varstva.
plačilo najemnine - družbena lastnina - privatizacijska oblika pravno poslovne pridobitve kot izjema - pridobitev lastninske pravice že s samo sklenitvijo prodajne pogodbe - aktivna legitimacija upravnika
S SZ je bila ukinjena družbena lastnina na stanovanjih. V osmem poglavju (111. do 133. člen SZ) je zakonodajalec uredil lastninjenje v korist države in v korist drugih pravnih oseb. Inštrument za izvedbo privatizacije je bila prodajna pogodba med lastnikom (bivšega družbenega) stanovanja in osebo, ki je imela na tem stanovanju stanovanjsko pravico na dan uveljavitve zakona, to je 19. 10. 1991. Kupci so postali lastniki stanovanj s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe (118. člen SZ), kar je bila izjema glede na splošno pravilo.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/3. ZPPreb člen 3, 3/5, 19.
predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – nadomestna vročitev – skupno gospodinjstvo – ločeno gospodinjstvo
Lastna soba v hiši staršev, hladilnik in občasno kupovanje hrane zase ne zadoščajo za zaključek, da je toženec v času sporne vročitve živel v ločenem gospodinjstvu, če so za vse ostale toženčeve potrebe takrat še skrbeli toženčevi starši. Bistveno je, da je med tožencem in ostalimi prebivalci iste stanovanjske hiše vendarle obstajala tako tesna bivanjska povezanost, da je vročevalec lahko upravičeno domneval, da gre za člane istega gospodinjstva.
Predračun stroškov stečajnega postopka pomeni le okvir teh stroškov, ki se lahko naknadno tudi spremeni Ne drži pritožbena navedba, da bi morala upraviteljica te stroške v tej fazi postopka tudi dokazati (z računi).
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – preživninska obveznost
Glede na višino dolgov in razloge za insolventnost stečajnega dolžnika ni utemeljeno krajše preizkusno obdobje od najdaljšega, četudi mora dolžnik preživljati tri otroke. Pri tem ima sodišče prve stopnje tudi prav, da je dolžnik s prevzemanjem tako visokih poroštev hote izpostavil svojo družino, tudi mladoletne otroke.