delitev solastnine - sprememba predlagatelja - vstop novega predlagatelja v nepravdni postopek namesto prvotnega predlagatelja - privolitev nasprotnega udeleženca - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - prekinitev nepravdnega postopka
Prvotni predlagatelj je bil izbrisan iz sodnega registra, pritožnica pa ni vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnin, kar pa ni razlog, zaradi katerega se nepravdni postopek ne bi mogel nadaljevati, saj bi prvo sodišče lahko prekinilo postopek in pritožnico napotilo, da v določenem roku vloži zemljiškoknjižni predlog, na podlagi katerega bi se pritožnica lahko vpisala v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnin in s tem bi izkazala upravičenje, da lahko v tem nepravdnem postopku kot predlagateljica zahteva delitev nepremičnin, ki jih ima v solasti z nasprotno udeleženko, ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 190. člena ZPP.
O vsaki vlogi, ki jo prejme sodišče z zahtevo. naj o njej odloči, sodišče mora odločiti, vložnik zahteve pa se mora pridržati tistih ravnanj, ki pomenijo zlorabo procesnih pravic, ker z njimi obremenjuje delo sodišča.
V obravnavani zadevi gre za (občasne) terjatve upravnika poslovne stavbe, ki glede na neprerekane tožbene trditve dospevajo mesečno, vendar zanje kljub podobnosti s terjatvami upravnikov večstanovanjskih hiš ni mogoče uporabiti enoletnega zastaralnega roka.
Za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja nedenarnih terjatev zadostuje verjeten obstoj t.i. objektivne nevarnosti, ki je torej relevantna, ne glede na to, od kje preti in ali je dolžnik k njej doprinesel s svojim ravnanjem, ali ne.
smrt dediča – odpoved dediščini - smrt dediča pred koncem zapuščinske obravnave – skupna lastnina – določitev dednih deležev
V kolikor dedič umre po zapustniku, je smiselno uporabiti 134. člen ZD, po katerem preide pravica odpovedi na njegove dediče, v kolikor je dedič umrl pred koncem zapuščinske obravnave.
Sodišče prve stopnje je z ustanovitvijo skupne lastnine brez določenih dednih deležev kršilo določbo 3. točke drugega odstavka 214. člena ZD.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine
Zatrjevano dejstvo, da je bila etažna lastnina na spornih nepremičninah že vzpostavljena, ne predstavlja ovire za zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine.
ZIZ člen 270, 270/1. ZZZDR člen 12, 20, 51, 51/1, 51/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - skupno premoženje - posebno premoženje - zadržek za veljavno sklenitev zakonske zveze - odplačevanje kredita
Ker je toženec pridobil lastninsko pravico na stanovanju pred trenutkom, ko je življenjska skupnost med njim in tožnico mogla imeti učinke na premoženjskem področju, ni verjetno izkazana utemeljenost zahtevka, da stanovanje sodi v skupno premoženje pravdnih strank.
Obvezna navedba sklicne številke oziroma reference je predpisana zaradi avtomatiziranega vodenja postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine v informacijskem sistemu. Sodišče tako že pred izdajo sklepa vedno preveri, ali je sodna taksa plačana na način in v roku iz plačilnega naloga, in če plačila na predpisan način ne ugotovi, je na strani stranke trditveno in dokazno breme za uveljavitev nasprotnega.
Toženi stranki je z dokončno inšpekcijsko odločbo naloženo, da zaradi kršitev Energetskega zakona odklopi električni priključek tožnikov. Tako ravnanje tožene stranke (odklop električnega priključka tožnikov) pa ni protipravno.
povrnitev stroškov – stroškovna odločitev - konfuzija - zavrženje tožbe - smrt stranke - dediči
V primeru konfuzije – ko je ista oseba hkrati tožnik in toženec, kar je značilnost konkretne zadeve – ni nikakršne podlage, da bi bilo povračilo pravdnih stroškov prve toženke naloženo drugemu tožencu, ki je v isti procesni situaciji kot prva toženka. Nenazadnje je tudi prva toženka dolžna že po zakonu vstopiti v pravdo in nastopati na aktivni strani, zato ni podana podlaga za uveljavljanje povračila pravdnih stroškov.
Načeloma škoda ni težko nadomestljiva škoda, če se lahko povrne kot odškodnina. V konkretnem primeru bi moral tožnik najeti drugo stanovanje, kupiti druge osebne stvari, opremo in pohištvo do dokončanja obravnavane pravdne zadeve, nato pa v primeru uspeha v pravdi od tožene stranke uveljavljati odškodnino. Gre tako vendarle za več kot le za materialno prikrajšanje, ki bi ga bilo moč na enostaven način nadomestiti.
postopek za delitev skupnega premoženja – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve premičnin – poslovni delež
V nepravdnem postopku zaradi delitve skupnega premoženja se ne odloča o spornih terjatvah, zato po naravi stvari ni možna začasna odredba zaradi zavarovanja terjatve oziroma zagotovitve možnosti morebitne izvršbe. Možna bi bila izdaja ureditvene začasne odredbe, zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode (ob tem je takšno začasno odredbo mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih, glede na potreben restriktiven pristop).
S predlogom odločitve o glavni stvari predlagateljica zasleduje prodajo vozila in razdelitev izkupička od prodaje med udeleženca po enakih deležih. Predlagana začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve vozila ni ustrezna, ker ne more služiti zavarovanju. Morebitna odtujitev ali obremenitev vozila ne more vplivati na pravni položaj predlagateljice (da ob delitvi skupnega premoženja dobi izplačilo polovice vrednosti vozila v denarju), zato predlagane začasne odredbe ni mogoče izdati že iz tega razloga.
lastninska pravica - lastninsko preoblikovanje - družbena lastnina - otvoritvena bilanca - pravni prednik - pravica uporabe v družbeni lastnini - družbeno podjetje
Ker ni dokazano, da je nepremičnina zajeta v otvoritveno bilanco, z zaključkom lastninjenja pa je razrešeno vprašanje družbenega premoženja, ki ga je imela pravna oseba (tožeča stranka trdi, da ga je pridobila že v letu 1961 oz. 1962, pred lastninjenjem), ni moglo naknadno z uveljavitvijo ZLNDL priti do prehoda pravice uporabe v lastninsko pravico, naknadno lastninjenje družbenega premoženja ni več mogoče (premoženje, zajeto v otvoritveni bilanci, predstavlja osnovni kapital preoblikovanega podjetja, sedaj družbe).
ZFPPIPP člen 427, 428/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-1, 427/2-2(2).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa – neporavnane obveznosti
Zakonske domneve iz 2. točke drugega odstavka 427. člena o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP ni mogoče izpodbijati z ugovorom, da ima subjekt vpisa neporavnane obveznosti.
Najemnik mora biti, ko prejme opomin najemodajalca, sposoben razumeti pomen opomina in mora biti sposoben v skladu z njim tudi ravnati ter tako zavarovati svoje pravice, sicer ni mogoče šteti, da je tožeča stranka veljavno izpolnila zakonsko dolžnost iz 3. odstavka 103. člena SZ-1.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za posamezne vrste nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah - skaženost - prometna nesreča - zaplet - zlom stegnenice - zlom golenice
Vsak pacient ima pravico, da je s strani zdravnika, odgovornega za zdravljenje, celovito, sproti in podrobno obveščen o svojem zdravstvenem stanju ter verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ter poškodbe, vključno z možnimi tveganji, stranskimi učinki, negativnimi posledicami in drugimi neprijetnostmi medicinskih posegov oziroma zdravljenja. Zdravnika na drugi strani o tem zavezuje pojasnilna dolžnost. Zlasti stroga je pri operativnih ali drugih medicinskih posegih, povezanih z večjimi tveganji in obremenitvami. Taka tveganja je v obravnavanem primeru na podlagi mnenja izvedenca sodišče ugotovilo, zato je upravičeno verjelo tožniku, da je bil v okviru zdravljenja seznanjen tudi z možnostjo amputacije hudo poškodovane noge in da se je tega hudo bal.
pogodba o uporabi plačilnih kartic - učinki pogodbe - obveznost plačila - nastanek zamude
Ali je prav toženec opravil nakupe, ni bistveno, glede na to, da se je toženec s pogodbo o uporabi plačilnih kartic zavezal, da bo nakupe, ki bodo opravljeni s temi karticami, tudi plačal. Nedvomno je toženec že v zamudi s plačilom svoje denarne obveznosti, zato mora plačati tudi zamudne obresti od zapadlosti do plačila. Obveznost plačila nakupov je nastala že v trenutku, ko je (uporabnik) prejel blago oziroma storitev (Splošna pravila uporabe plačilnih kartic), torej neodvisno od prejema obračunov.
1. Podlaga za spremembo odločitve o oprostitvi sodne takse je tretji odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki določa, da lahko sodišče sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem sodišče ne sme ponovno odločati zgolj na podlagi istih trditev in istih dokazov, sicer bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti. Lahko in mora pa upoštevati nove trditve in dokaze, tako tiste, ki so obstajali že v času prvega odločanja (in jih stranka, ki predlaga oprostitev, ni zatrdila ali predlagala, čeprav bi jih dejansko morala) kot tiste, ki kažejo na spremembo premoženjskega, likvidnostnega ali finančnega stanja.
2. Po določbi tretjega odstavka 1. člena ZST-1 se v postopku za odmero in oprostitev sodnih taks v gospodarskih sporih smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), torej tudi 337. člena ZPP, ki omejuje možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov šele v pritožbi.
Stopnice niso nevarna stvar, hoja po stopnicah pa ne predstavlja nevarne dejavnosti. Tudi če so stopnice mokre, je pri hoji po nepoškodovanih pravokotnih stopnicah iz brušenega kamna, v razsvetljenem hodniku stanovanjskega bloka, izključena objektivna odgovornost vzdrževalca stopnic, saj je pri hoji po takšnih stopnicah potrebna le običajna skrbnost. Podana tudi ni krivdna odgovornost vzdrževalca, ker vzdrževalec ni namestil protizdrsnih trakov in opozorilnih znakov, da so stopnice v hodniku mokre, zaradi uporabe stopnic s strani stanovalcev v deževnem vremenu. Tudi v takšnem primeru se namreč od uporabnikov stopnic zahteva le običajna previdnost.