nesreča pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – povrnitev škode – vzročna zveza – dejanje oškodovanca – zdravstveno zavarovanje
Za odločitev je pravno relevantno, ali je škoda, ki je nastala tožeči stranki, posledica opustitve izvajanja ukrepov varstva pri delu, ki jih je dolžna izvajati tožena stranka; za presojo vprašanja, ali je v konkretnem primeru podana pravno relevantna vzročna zveza, pa je bistvenega pomena vprašanje, ali so bili kršeni predpisi o varstvu pri delu in ali je posledica te kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela ta pravna norma preprečiti.
osebni stečaj – začetek postopka osebnega stečaja - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Pritožnica ne zanika, da ni vložila ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka. Glede na to v pritožbenem postopku ne more več uveljavljati razlogov, ki bi jih eventualno lahko uveljavljala v ugovornem postopku pred sodiščem prve stopnje. Navedeno pomeni, da njenih navedb višje sodišče ne more upoštevati, prav tako pa ni mogoče že začetega stečajnega postopka ustaviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DAVKI – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0080869
URS člen 23. ZPP člen 8, 214.
dokazna ocena – izvajanje dokazov – pravica do poštenega sojenja – pravno priznana škoda – naknadno odmerjeni davek
Dolžnost poštenega in korektnega pravdanja vsem strankam postopka narekuje aktiven in konstruktiven pristop, to je takšen, ki bo prispeval k čim hitrejši razjasnitvi spornih vprašanj in njihovi razrešitvi, ne pa k njihovemu zameglevanju ali zgolj preobračanju trditvenega in dokaznega bremena na nasprotno stranko ter z opozarjanjem in iskanjem pomanjkljivosti v nasprotnikovih trditvah in dokazih.
V primeru naknadno odmerjenega davka ne gre za pravno priznano škodo, saj so bili toženi stranki v davčnem inšpekcijskem postopku naloženi v plačilo le tisti davki in prispevki, ki bi jih bila tožena stranka kot davčni zavezanec dolžna plačati v skladu z davčnimi predpisi.
določitev vrednosti spornega predmeta – posebna pritožba – dovoljenost pritožbe – napačen pravni pouk
Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje določilo pravo vrednost spornega predmeta v tem sporu, v skladu z 2. odstavkom 31. člena ZST-1 oziroma 3. odstavkom 44. člena ZPP ni mogoče izpodbijati s samostojno oziroma posebno pritožbo.
Pritrditi pa je tudi toženi stranki, ki v svoji pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je toženka po izdaji prve sodbe (18. 10. 2012) plačala 250,00 EUR na račun pravdnih stroškov in da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi tega ni upoštevalo. Ker gre pri izplačilu tega zneska za del pravdnih stroškov, ki so nastali tožeči stranki v tem pravdnem postopku (in ne v predpravdnem) je tudi ta nesporno plačani znesek upoštevati pri končni odločitvi o stroških.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM0022234
URS člen 14, 22. OZ člen 111, 111/3. ZPOMZO-1 člen 2, 2/3. ZPP člen 7, 8, 285, 286.b..
materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - prosta presoja dokazov - pobotni ugovor - razveza pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost
Brez konkretizacije pritožbenega razloga kršitve materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP), s čimer se uveljavlja relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, sodišče druge stopnje ne more preizkusiti obstoja nadaljnje, kumulativno določene zakonske predpostavke „vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe“.
Če bi sodišče upnikovemu predlogu ugodilo, bi upnik v tem postopku dosegel enake učinke, kot s predlagano začasno odredbo, kar pa ni dopustno, saj v tem izvršilnem postopku sodišče ni pristojno za presojo obstoja pogojev za zavarovanje denarne terjatve - to ni predmet odločanja v postopku razdelitve kupnine. Predmet odločanja v sklepu o poplačilu je torej predvsem: ugotovitev višine razdelitvene mase, ugotovitev upravičencev (upnikov) do izplačila iz razdelitvene mase, terjatve in vrstni red poplačila upnikov ter odločitev o nadaljnjih izvršilnih stroških. Vrnitev preostanka kupnine dolžniku ni del sklepa o poplačilu - zakon le nalaga sodišču, kaj naj naredi s preostankom kupnine.
Dolžnost lastnika po kritju stroškov v zvezi s stvarjo izhaja iz lastninske pravice na stvari, dolžnost najemnika pa iz dejanske rabe stvari. Obe odgovornosti sta samostojni in neodvisni druga od druge. SZ-1 v petem odstavku 24. člena določa subsidiarno odgovornost lastnikov stanovanja, kar pomeni, da ima takšna odgovornost naravo zakonitega poroštva. Ker SZ-1 razen te nima drugih določb, ki bi natančneje določale način izpolnitve obveznosti lastnika stanovanja v razmerju do upnika najemnikovega dolga iz naslova obratovalnih stroškov stanovanja, je po mnenju sodišča druge stopnje potrebno uporabiti relevantne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki se nanašajo na poroštvene obveznosti. V tem pogledu je treba presojati, kdaj zapade obveznost poroka. Na podlagi 1019. člena OZ, ki se po tej analogiji v predmetni zadevi lahko uporabi, sme upnik od poroka (oziroma subsidiarnega dolžnika) zahtevati izpolnitev obveznosti po tem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi in ne šele po tem, ko se na noben način ne more poplačati od najemnika, kot si to zmotno razlaga pritožba.
rok za dopolnitev tožbe – tek rokov – iztek roka na soboto – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti
Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
Pasivna legitimacije tožene stranke ni podana, ker je ta nastopala le kot upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov, torej kot njihov pooblaščenec.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZEPDSV člen 6. ZGD-1 člen 54, 54/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - obveznost plačila - plača - dokazno breme
V presoji delodajalca je odločitev o tem, kdaj nastopi trenutek, ko postane jasno, da z slabim poslovanjem ne bo mogoče več zagotavljati dela, za katero je z zaposlenim sklenil pogodbo o zaposlitvi, in zanj izplačevati plače. Ob upoštevanju, da sta bila pri toženi stranki zaposlena le tožnica in zakoniti zastopnik tožene stranke (sicer zakonca), pomeni ugotovitev slednjega, da tako ne bo šlo več naprej, saj je bilo poslovanje slabo že dlje časa, tudi nastanek poslovnega razloga, ki upravičuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice. Zato je bila, glede na izpoved zakonitega zastopnika tožene stranke, o tem, kdaj je prišlo do dokončne odločitve tožene stranke, da tako ne bo šlo več naprej, izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podana pravočasno.
V primeru, da tožena stranka kot delodajalec ne uspe dokazati, da je tožnici kot delavki izplačala vse plače, kar ji tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni uspelo, trpi posledice nedokaza tega dejstva, saj je na delodajalcu dokazno breme. Dejstvo, da je tožena stranka plačevala prispevke, še ne pomeni, da je tožnici plačevala tudi plače. Zato je tožničin tožbeni zahtevek iz naslova neizplačane plače za sporno obdobje utemeljen.
podjemna pogodba – podlaga pogodbe – namen pogodbe – predmet pogodbe – ugovor neizpolnjene pogodbe – vsebina obveznosti
Pritožnica se pri utemeljevanju ugovora neizpolnjene pogodbe (zaradi česar meni, da vtoževane terjatve ni dolžna poravnati) zmotno sklicuje na 39. člen OZ. Vsebino obveznosti (ki daje odgovor na vprašanje, k čemu se je zavezala pogodbena stranka) namreč določa njen predmet, njegova neizpolnitev pa je pogoj za uveljavljanje navedenega ugovora, medtem ko ima izostanek podlage oziroma njena nedopustnost (česar pa tožena stranka ne zatrjuje) za posledico ničnost pogodbe.
ZPP člen 105.a, 105.a/3. ZPSto člen 41, 41/1, 41/3.
sodna taksa za pritožbo - umik pritožbe - vročanje v poštni predal
Iz poštne povratnice o vročanju plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo pooblaščencu toženca je razvidno, da je vročevalec pošte dne 30. 4. 2014 poskušal vročiti plačilni nalog toženčevemu pooblaščencu, vendar mu ga na njegovem naslovu ni mogel osebno izročiti, niti ga ni mogel izročiti članom gospodinjstva oziroma zaposlenim v poslovnem prostoru. Zato je vročevalec pustil sodno pisanje v njegovem poštnem predalu na sedežu pošte. Način poskusa vročitve plačilnega naloga toženčevemu pooblaščencu iz poštne povratnice ne izkazuje, da je pooblaščenec dne 30. 4. 2014 tudi dejansko prejel sodno pisanje. Zato je zmotna ugotovitev v izpodbijanem sklepu sodišča prve stopnje, da je od tega datuma za stranko začel teči 15-dnevni rok za poravnavo taksne obveznosti oziroma za podajo predloga za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0012000
ZZ člen 36, 36/1. ZDSS-1 člen 5, 5.h. ZPP člen 189, 189/3, 274. ZIZ člen 15.
začasna odredba - obnova - sklep o obnovi postopka - stvarna pristojnost - postopek izbire kandidata - javni zavod - individualni delovni spor - direktor - organi zavoda - postopek izbire- neizbran kandidat - litispendenca
Pogoji za tožbo v individualnem delovnem sporu z zahtevkom za razveljavitev sklepov v okviru obnove postopka imenovanja direktorja javnega zavoda, s tem pa tudi za začasno odredbo, ki se nanaša na prepoved nadaljnjega izvrševanja teh sklepov ter ponovno glasovanje o kandidatih, niso podani.
Delovno sodišče presoja zakonitost akta o izbiri, ne pa za zakonitosti posameznih dejanj (faz) izbirnega postopka, tj. pravilnosti in zakonitosti sklepov v okviru "obnove postopka" imenovanja generalnega direktorja tožene stranke.
Tudi v postopkih odločanja o izdaji začasne odredbe v delovnem sporu na podlagi določb 15. člena ZIZ veljajo določbe ZPP o nedovoljenosti odločanja zaradi litispendence (274. člen ZPP), ne glede na vrsto sodišča. Pri upravnem sodišču je bil skupaj s tožbo vložen predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje suspenzivnih učinkov sklepa o obnovi postopka. Pomembno je le, ali in v katerem delu sta predloga istovetna oziroma identična. V primeru ugotovljene identičnosti predlogov bi odločanje o predlogu oziroma njegovem delu v tem sporu ovirala visečnost prvega predloga za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu glede zadržanja obnove postopka.
sprememba delodajalca - obstoj delovnega razmerja - začasen prenos dejavnosti
Delodajalec ne more prosto prenašati pogodb o zaposlitvi z delavcev na drugega delodajalca, temveč le v okviru določb o prevzemu delavcev, kot je določeno v 73. členu ZDR.
Med drugo toženo in prvo toženo stranko je v spornem obdobju prišlo do začasnega prevzema dejavnosti in s tem tudi delavk (med njimi tudi tožeče stranke). S pogodbo ni mogoče ločiti prevzema dejavnosti in prevzema delavcev. Ob prevzemu dejavnosti sta delavki, ki sta pri drugo toženi stranki (prenosniku) opravljali dejavnost, prešli k prvo toženi stranki na podlagi samega zakona (tj. določbe 73. člena ZDR). Ker pa je bila dejavnost prenešena le za določen čas, sta tudi delavki prešli k prevzemniku za določen čas. Zato je po prenehanju pogodbe o prevzemu dejavnosti prenehalo tudi delovno razmerje delavk, to je tudi tožnice, pri prvo toženi stranki. Ker je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z drugo toženo stranko, je njen tožbeni zahtevek na ugotovitev, da ima z drugo toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, ki ji ni prenehalo in ji še vedno traja, utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 118, 118/1. ZPP člen 355.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je brez ustrezne dokazne ocene izvedenih dokazov zaključilo, da je bil dejanski razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku spor med njim in direktorjem tožene stranke in ne navedeni poslovni razlog. Sodišče prve stopnje pa pri tem ni ugotavljalo dejstev, ki se nanašajo na obstoj poslovnega razloga, ali se je obseg dela pri toženi stranki zmanjšal ter ali je s tem prenehala tudi potreba po opravljanju dela tožnika. Zgolj ugotovitev, da je med tožnikom in direktorjem tožene stranke obstajal spor, še ne pomeni avtomatično, da je dana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, ker naj bi bil resničen razlog za odpoved pogodbe spor med tožnikom in delodajalcem. Obstoj takšnih okoliščin lahko kaže na nezakonitost odpovedi, vendar takšnega zaključka sodišče prve stopnje ne more napraviti brez ugotavljanja dejstev, ki se nanašajo na sam poslovni razlog in podano odpoved. Možno je namreč, da je takšen poslovni razlog dejansko obstajal, in da je torej dejansko prenehala potreba po opravljanju dela tožnika, s katerim je bil direktor tožene stranke v sporu.
Tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi tožnik dela na delovnih mestih vzdrževalca ali nadzornika sončnih elektrarn lahko opravljal, še ne pomeni, da bi bila tožena stranka takšno delo tudi dolžna ponuditi prav njemu in je zato dana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, če tudi bi tožnik dejansko lahko to delo opravljal, to še ne pomeni, da je tožena stranka kršila delovnopravne obveznosti, če bi na delovno mesto zaposlila druga dva delavca, ki sta bila za opravljanje dela prav tako (ali celo še bolj) usposobljena. Kadar ima na voljo več primernih delavcev kot delovnih mest, je povsem zakonito in tudi življenjsko, da se delodajalec svobodno odloči po svojih subjektivnih preferencah.
sklep o izvršbi - odločitev o izvršilnih stroških - pravno sredstvo - pritožba - sodna taksa
Po prvem odstavku 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Citirana zakonska določba je jasna. Le v primeru, če dolžnik izpodbija samo stroškovno odločitev, torej zgolj stroškovno odločitev sklepa o izvršbi, je vloženo pravno sredstvo pritožba in o njej kot pristojno odloča višje sodišče (četrti odstavek 6. člena ZIZ). V kolikor pa dolžnik sklepa, s katerim je dovoljena izvršba, ne izpodbija le v odločitvi o stroških, temveč tudi v delu dovoljene izvršbe, vloženo pravno sredstvo predstavlja ugovor. Za odločanje o njem je pristojno sodišče prve stopnje (54. člen ZIZ).
jasnost izreka sklepa o izvršbe - sklicevanje na predlog za izvršbo - zavrženje predloga o izvršbi na novo sredstvo
Izrek sklepa o izvršbi je jasen, ko glasi, da je sodišče dovolilo predlagano izvršbo po predlogu upnika za izvršbo in po dopolnitvi predloga za izvršbo. Kot tak ne dopušča nikakršnega dvoma, da je sodišče sledilo predlogu (in dopolnitvi) v celoti. Izrek zavrnilnega dela ne obsega, prav tako ne obrazložitve. Ta pa je v primeru zavrnitve predloga za izvršbo obvezna (peti odstavek 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ)