IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0069084
OZ člen 395. ZZZDR člen 56, 56/2. ZST-1 člen 3, 3/9.
sosporništvo - enotno sosporništvo - solidarnost - sodna taksa za ugovor
V teoriji in v sodni praksi prevladuje prepričanje, da solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki, saj je v naravi solidarne obveznosti, da lahko upnik izbira, od katerega izmed dolžnikov in v kakšnem obsegu bo zahteval plačilo, vsak izmed več solidarnih dolžnikov pa lahko dolguje z drugim rokom izpolnitve, pod drugimi pogoji in z različnimi odmiki, solidarni dolžniki lahko tudi uveljavljajo različne ugovore, ki izvirajo iz njihovega osebnega razmerja z upnikom.
Izpodbijana odločitev nepravdnega sodišča po vsebini predstavlja odredbo iz prvega odstavka 15. člena ZVEtL. Predmetna odredba nepravdnega sodišča predstavlja le nadomestek strankinega predloga, zato zoper njo ni dovoljena pritožba.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065126
OZ člen 179, 322, 922, 937, 937/3.
zavarovalna pogodba – zavarovalni primer – AO-plus zavarovanje – zavarovalno kritje – obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca – plačevanje premije – posledice, če premija ni plačana – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Določba 937. člena OZ se uporablja za vse zavarovalne pogodbe (kar je razvidno iz umestitve tega člena v I. oddelek ureditve zavarovalne pogodbe z naslovom Skupne določbe za premoženjska in osebna zavarovanja), zato ni mogoče slediti pritožbenemu stališču, da za AO-plus zavarovanje kot prostovoljno zavarovanje, ta določba ne velja.
Zavarovalnica je v primeru neplačila oziroma nepravočasnega plačila premije po sklenitvi pogodbe prosta svoje obveznosti po pogodbi šele po izteku 30-dnevnega roka od poziva zavarovalnice k plačilu premije z obvestilom o njeni zapadlosti, ki se ne more izteči pred potekom 30-dnevnega roka od zapadlosti premije
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – pravična denarna odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – odškodnina za premoženjsko škodo – odmera odškodnine – poškodba vratne hrbtenice – povračilo stroškov – nujne zdravstvene storitve – samoplačniška fizioterapija
Sodišče sicer pravilno ugotavlja, da vse zdravstvene storitve niso krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pa še ne pomeni nujno, da določene storitve kljub temu niso potrebne. Navedeno je v svojem izvedenskem mnenju izpostavil tudi izvedenec medicinske stroke, ki je potrdil, da je bila fizioterapija potrebna, saj je pripomogla k tožničinem hitrejšem okrevanju.
Nagib pri darilni pogodbi je lahko celo tako pomemben, da brez njega do darila ne bi prišlo, kar pomeni, da postane del pravne podlage darilne pogodbe.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - stvarne napake - neznatna napaka - odstopanje od načrtov - navodila naročnika
O napaki bi lahko govorili le takrat, ko bi imeli stroji določeno oviro, hibo ali pomanjkljivosti, medtem ko zgolj določena odstopanja od načrtov ne predstavljajo bistvene napake naprave ali njeno nekvalitetno stanje.
delitev solastnine – vrednost gospodarskega poslopja – nedovoljena gradnja
Ob upoštevanju mnenja izvedenca se vrednost gospodarskega objekta zaradi delno neskladne in delno nelegalne gradnje zniža za toliko, kolikor znašajo po cenitvi izvedenca stroški projektiranja in stroški, povezani s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za legalizacijo.
Negotov strošek na račun morebitne kazni za uzurpacijo in degradacijo prostora, katere višino določi upravni organ upravne enote v postopku legalizacije, ne more biti podlaga za nižjo oceno vrednosti gospodarskega poslopja. Upoštevati je namreč potrebno, da mora biti izplačilo deležev prikrajšanih solastnikov čim bolj realna protivrednost deleža na stvari oziroma premoženju.
OZ člen 168, 190, 198. SPZ člen 95, 95/2. ZPP člen 212.
vrnitev stvari - prepustitev stvari v uporabo - neupravičena pridobitev - nedobroverna posest - odškodninska odgovornost - neskrbnost zakonitega zastopnika - neizkazano prikrajšanje - plačilo nedobrovernega posestnika za uporabo stvari - nedokazanost škode
Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega (tistega, ki ima stvar v posesti) ni zahteval vrnitve stvari oz. prepustitve v uporabo, še ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065142
OZ člen 587. ZOdvT člen 20. Pravilnik o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe policije člen 37.
najemna pogodba – službeno stanovanje – uporaba stanovanja brez pravnega temelja – izpraznitev stanovanja – pogodba v korist tretjega – stroški postopka – nagrada za odvetniške storitve – vrednost spornega predmeta – uveljavljanje več zahtevkov z isto tožbo
Pogodbene pravice lahko izvršuje (uveljavlja) zgolj pogodbena stranka (nosilec pogodbene pravice), in sicer samo v razmerju do druge pogodbene stranke (nosilca pogodbene obveznosti).
Odvetniške nagrade se določijo glede na seštevek vrednosti predmetov.
Splošni dogovor za pogodbeno leto 2010 člen 45, 45/1, 45/1-5, 46, 46/2, 46/4.
pogodbena kazen - finančno-medicinski nadzor - napačno beleženje zdravstvenih storitev - škoda - kršitev pogodbene obveznosti - vrednost preveč obračunanih storitev
Ker je namen v Splošnem dogovoru predvidene pogodbene kazni preventiven, tako določena pogodbena kazen nima niti narave odškodnine za katero od tipičnih vrst škod po OZ niti narave pogodbene kazni, kot je urejena v 257. in naslednjih členih OZ, temveč posebno sankcijo zaradi kršitve pogodbene obveznosti izvajalca zdravstvenih storitev. Gre za t. i. sui generis pogodbeno kazen, ki je znana tudi na drugih področjih kolektivnega dogovarjanja in jo je kršitelj pogodbenega razmerja dolžan plačati, če škoda nastane ali ne; če škoda nastane in jo kršitelj povrne, pa ga to še vedno ne odveže plačila pogodbeno dogovorjene civilne kazni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vrednost nepravilno evidentirane storitve znaša 248,40 EUR, vrednost dejansko opravljenih storitev 162,90 EUR, skupna vrednost preveč obračunanih storitev pa 28,5 točk oziroma 85,50 EUR (458. člen ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča pa je za izrek pogodbene kazni pravno relevantna le slednja. Ne more namreč slediti interpretaciji, po kateri se kot vrednost nepravilno obračunanega primera šteje vrednost celotne (nepravilno beležene) storitve, tj. 248,40 EUR. Doseganje praga iz 2. odstavka 46. člena Splošnega dogovora je po presoji pritožbenega sodišča odvisno od vrednosti „napake“ oziroma skupne vrednosti preveč obračunanih storitev (85,50 EUR). Ker v obravnavanem gospodarskem sporu vrednost presežka nad vrednostjo dejansko opravljenimi zdravstvenimi storitvami tega ni dosegla (za izrek pogodbene kazni v višini 500,00 EUR je predviden prag v višini 101,00 EUR), je tožena stranka pogodbeno kazen izrekla neutemeljeno.
pravice žrtev po ZPND – ukrep po ZPND - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov – stroški postopka – prenehanje ogroženosti
Ker je predlagateljica sama navedla, da je nasprotnega udeleženca zapustila, se od njega odselila in izpovedala, da se ji ta (od tedaj) ni želel približati, predlog za izrek ukrepa prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov ni utemeljen.
V skladu s 6.b členom ZST-1 velja domneva pravočasnosti plačila, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka, določenega v plačilnem nalogu.
Umik tožbe, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep, se nanaša le na znesek 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Slednje ni razvidno niti iz izreka izpodbijanega sklepa, ki je nerazumljiv, niti iz njegove obrazložitve.
Zaradi dispozitivne narave zakonskih določb se pogodbeni stranki prodajne pogodbe lahko dogovorita o plačilu drugače, kot je glede obveznosti plačila kupnine določeno v 496. členu OZ. Tožena stranka je trdila, da je tožeča stranka z vtoževanim računom poravnala svoj dolg do tožene stranke, s čimer je smiselno zatrjevala izpolnitev dogovora o plačilu njenih terjatev do tožeče stranke. Ker je tem trditvam tožeča stranka nasprotovala, se je trditveno breme v pravdi spet prevalilo na toženo stranko. Če bi želela z ugovorom proti zahtevku za plačilo uspeti, bi morala v pravdi konkretno navesti, katera njena terjatev do tožeče stranke je bila z dobavo blaga in z izstavljenim računom kompenzirana.
SPZ člen 77, 77/5. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1460.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - priposestvovanje - sodna ureditev meje - pravična ocena - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče je pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahtevka zmotno uporabilo materialno pravo, ker je odločalo na podlagi določb o urejanju meje po pravični oceni v skladu s 5. odstavkom 77. člena SPZ, ne pa na podlagi določil o priposestvovanju, urejenih v ZTLR in ODZ (paragraf 1460). Te je v sodbi sicer navedlo, ne pa uporabilo.
neupravičena obogatitev - način uporabe nepremičnine - solastnina - skupna lastnina - plačilo uporabnine - delitev zapuščine - skupno razpolaganje z dediščino
Tožničina ves čas nekonkretizirana želja glede načina uporabe nepremičnine, ki je spadala v zapuščino, potrjuje pravilnost prvostopnega zaključka, da tožničino prikrajšanje ni bilo konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik (v obravnavani zadevi skupni lastnik) stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika (skupnega lastnika) ni zahteval dopustitve uporabe stvari, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065155
OZ člen 83, 522, 587. ZPP člen 13.
pogodba o finančnem leasingu – naključno uničenje predmeta pogodbe – prodaja na obroke – zakupna pogodba – prehodno vprašanje
Leasing predstavlja ekonomsko gledano metodo financiranja (namen je torej podoben kot pri posojilni pogodbi), pravno pa gre pri pogodbi o leasingu za pogodbo z elementi zakupne pogodbe. Ker pa pogodbe o leasingu večinoma (tako je tudi v konkretnem primeru), vsebujejo opcijo odkupa predmeta leasinga po poteku leasinga, v tem delu leasing pogodba prevzema tudi značilnosti prodajne pogodbe (o prodaji na obroke). Pri slednji je nevarnost naključnega uničenja stvari na kupcu (četudi gre za prodajo s pridržkom lastninske pravice). Splošno izhodišče namreč je, da naj nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja bremeni tistega, ki ima stvar v posesti in jo izkorišča.
nesreča pri delu – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – povrnitev škode – vzročna zveza – dejanje oškodovanca – zdravstveno zavarovanje
Za odločitev je pravno relevantno, ali je škoda, ki je nastala tožeči stranki, posledica opustitve izvajanja ukrepov varstva pri delu, ki jih je dolžna izvajati tožena stranka; za presojo vprašanja, ali je v konkretnem primeru podana pravno relevantna vzročna zveza, pa je bistvenega pomena vprašanje, ali so bili kršeni predpisi o varstvu pri delu in ali je posledica te kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela ta pravna norma preprečiti.