sklep o preizkusu terjatev - prerekanje ločitvene pravice - napotitev na ugotovitev obstoja pravic - maksimalna hipoteka
Ker je stečajni upravitelj upnici prerekal ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, prerekal pa jo je zato, ker meni, da je bil prenos maksimalne hipoteke na upnico nedovoljen, mora v skladu stečajni upravitelj proti upnici vložiti tožbo, da ločitvena pravica ne obstaja.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065142
OZ člen 587. ZOdvT člen 20. Pravilnik o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe policije člen 37.
najemna pogodba – službeno stanovanje – uporaba stanovanja brez pravnega temelja – izpraznitev stanovanja – pogodba v korist tretjega – stroški postopka – nagrada za odvetniške storitve – vrednost spornega predmeta – uveljavljanje več zahtevkov z isto tožbo
Pogodbene pravice lahko izvršuje (uveljavlja) zgolj pogodbena stranka (nosilec pogodbene pravice), in sicer samo v razmerju do druge pogodbene stranke (nosilca pogodbene obveznosti).
Odvetniške nagrade se določijo glede na seštevek vrednosti predmetov.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - dobra vera - denacionalizacija - odločba o denacionalizaciji - originarna pridobitev lastninske pravice - prenehanje lastninske pravice
Tudi, če bi pravni prednik tožnice pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji pridobil lastninsko pravico na delu parc. 934/19 s priposestvovanjem, je ta pravica s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji leta 2000, na podlagi katere so bivši člani agrarne skupnosti pridobili solastninsko pravico na parc. št. 934/19 na originaren način, prenehala.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0063114
ZLNDL člen 3. SZ-1 člen 23, 23/1, 23/2. OZ člen 333, 333/6, 393, 406. SPZ člen 11, 11/1, 63.
pravica do uporabe – posebni skupni deli v etažni lastnini – kotlovnica – domneva lastništva – trajno dolžniško razmerje – odpoved pogodbe – solidarnost na strani upnikov
Domneva, zajeta v 23. členu SZ-1, da so posebni skupni deli večih večstanovanjskih stavb skupna lastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov večstanovanjskih stavb, ki jim takšen skupni del služi, je vzpostavljena zgolj v primeru, da je skupna lastnina v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov večstanovanjske stavbe, vknjižena v zemljiški knjigi.
Posledica odpovedi je, da preneha trajno ravnanje in nadomestilo zanj (v obravnavanem primeru je tako prenehala obveznost tožečih strank mesečno plačevati določena sredstva na račun, namenjen vzdrževanju kotlovnice, in obveznost tožene stranke zbirati ta sredstva). V takšnih primerih ima upnik pravico zahtevati od dolžnika tisto, kar je zapadlo, preden je obveznost prenehala. A contrario to pomeni, da lahko vsak zahteva od nasprotne stranke vračilo tistega, kar je na podlagi pogodbene obveznosti dal, pa v zameno ni dobil nasprotne izpolnitve.
V dani situaciji gre za primer s tožbo dogovorjene solidarnosti upnikov – tožeče stranke so s svojimi dejanji (postavitvijo tožbenega zahtevka) pokazale voljo, da proti tožencu nastopijo kot solidarni upniki. S tako postavljenim tožbenim zahtevkom so si torej izbrale način poplačila svoje terjatve. Tožena stranka pa zoper odločitev sodišča prve stopnje v tem delu niti nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.
redna pravna sredstva – pritožba zoper sklep o dedovanju – pravica do pritožbe – stranke zapuščinskega postopka – zakoniti dediči – vstopna pravica
Pritožnica, ki je nečakinja zapustnika, ne spada v krog njegovih zakonitih dedičev. Zakonito dedno pravico po pokojnem bi imela le v primeru, če bi njena mati umrla pred zapustnikom, torej na podlagi vstopne pravice.
Vsebina predloga za pridobitev izvedeniškega mnenja je v zadevi nasprotni dokaz. Tožena stranka s takšnim dokazom zasleduje ovrženje z glavnim dokazom dobljenega dokaznega rezultata. Pravica do izvedbe takšnega dokaza je del strankine pravice do izjave v postopku oziroma natančneje njenih jamstev izjavljanja v dokaznem postopku, ki jih je sodišče prve stopnje kršilo, ko je dokazni predlog zavrnilo brez ustavno dopustnega razloga. Navedlo je namreč zgolj, da je upoštevajoč ostale dokaze dejansko stanje že v zadostni meri razčiščeno. Takšen argument pa pomeni nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – pojem delavca – neformalni delodajalec – pasivna legitimacija
Kot delavca zavarovanca toženke bi tožnika lahko šteli le v primeru, če bi med tožnikovim delodajalcem in zavarovancem toženke obstajalo takšno razmerje, ki bi ga bilo po vsebini mogoče opredeliti kot atipično pogodbo o delu, pri kateri je vsebina dolžnikovega izpolnitvenega ravnanja v goli storitvi. Takšno pogodbeno razmerje ima namreč zunanje znake delovnega razmerja.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – posebno premoženje – določno uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju – prodaja skupnega premoženja – obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem – solidarna odgovornost
Ugovor posebnega premoženja sam po sebi ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Neobstoj skupne lastnine zakoncev na premoženju sicer izključuje stvarnopravne zahtevke in kasnejšo fizično delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku, neobstoj lastninske pravice pa ni ovira za ugotavljanje obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Namesto stvarnopravnega zahtevka imajo pravdne stranke možnost v pravdnem postopku uveljavljati obligacijskopravne zahtevke.
ZPP člen 7, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. SPZ člen 48.
delitev skupnega premoženja – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – povečanje vrednosti nepremičnine – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skupno premoženje zakoncev spada tudi morebitno vlaganje v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe, če gre za vlaganje dela ali sredstev, ki jih lahko štejemo za skupno premoženje. Če so bila vlaganja tolikšna, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, je pomembno, ali je do tega prišlo v času veljavnosti ZTLR, saj je režim pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu po SPZ drugačen, kot je bil po ZTLR.
OZ člen 168, 190, 198. SPZ člen 95, 95/2. ZPP člen 212.
vrnitev stvari - prepustitev stvari v uporabo - neupravičena pridobitev - nedobroverna posest - odškodninska odgovornost - neskrbnost zakonitega zastopnika - neizkazano prikrajšanje - plačilo nedobrovernega posestnika za uporabo stvari - nedokazanost škode
Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega (tistega, ki ima stvar v posesti) ni zahteval vrnitve stvari oz. prepustitve v uporabo, še ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
neupravičena obogatitev - način uporabe nepremičnine - solastnina - skupna lastnina - plačilo uporabnine - delitev zapuščine - skupno razpolaganje z dediščino
Tožničina ves čas nekonkretizirana želja glede načina uporabe nepremičnine, ki je spadala v zapuščino, potrjuje pravilnost prvostopnega zaključka, da tožničino prikrajšanje ni bilo konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik (v obravnavani zadevi skupni lastnik) stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika (skupnega lastnika) ni zahteval dopustitve uporabe stvari, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – izvenknjižno priposestvovanje – dobroverna posest
Upoštevaje zmanjšan pomen zemljiške knjige v obdobju sklenitve zavezovalnega pravnega posla v konkretni zadevi, je tožnik upravičeno štel, da je sporno zemljišče njegovo, da ga je pridobil v last, čeprav je lastninska pravica v zemljiški knjigi ostala vknjižena na prodajalko.
Izpodbijana odločitev nepravdnega sodišča po vsebini predstavlja odredbo iz prvega odstavka 15. člena ZVEtL. Predmetna odredba nepravdnega sodišča predstavlja le nadomestek strankinega predloga, zato zoper njo ni dovoljena pritožba.
Nagib pri darilni pogodbi je lahko celo tako pomemben, da brez njega do darila ne bi prišlo, kar pomeni, da postane del pravne podlage darilne pogodbe.
delitev solastnine – vrednost gospodarskega poslopja – nedovoljena gradnja
Ob upoštevanju mnenja izvedenca se vrednost gospodarskega objekta zaradi delno neskladne in delno nelegalne gradnje zniža za toliko, kolikor znašajo po cenitvi izvedenca stroški projektiranja in stroški, povezani s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za legalizacijo.
Negotov strošek na račun morebitne kazni za uzurpacijo in degradacijo prostora, katere višino določi upravni organ upravne enote v postopku legalizacije, ne more biti podlaga za nižjo oceno vrednosti gospodarskega poslopja. Upoštevati je namreč potrebno, da mora biti izplačilo deležev prikrajšanih solastnikov čim bolj realna protivrednost deleža na stvari oziroma premoženju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065126
OZ člen 179, 322, 922, 937, 937/3.
zavarovalna pogodba – zavarovalni primer – AO-plus zavarovanje – zavarovalno kritje – obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca – plačevanje premije – posledice, če premija ni plačana – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Določba 937. člena OZ se uporablja za vse zavarovalne pogodbe (kar je razvidno iz umestitve tega člena v I. oddelek ureditve zavarovalne pogodbe z naslovom Skupne določbe za premoženjska in osebna zavarovanja), zato ni mogoče slediti pritožbenemu stališču, da za AO-plus zavarovanje kot prostovoljno zavarovanje, ta določba ne velja.
Zavarovalnica je v primeru neplačila oziroma nepravočasnega plačila premije po sklenitvi pogodbe prosta svoje obveznosti po pogodbi šele po izteku 30-dnevnega roka od poziva zavarovalnice k plačilu premije z obvestilom o njeni zapadlosti, ki se ne more izteči pred potekom 30-dnevnega roka od zapadlosti premije
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – pravična denarna odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – odškodnina za premoženjsko škodo – odmera odškodnine – poškodba vratne hrbtenice – povračilo stroškov – nujne zdravstvene storitve – samoplačniška fizioterapija
Sodišče sicer pravilno ugotavlja, da vse zdravstvene storitve niso krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pa še ne pomeni nujno, da določene storitve kljub temu niso potrebne. Navedeno je v svojem izvedenskem mnenju izpostavil tudi izvedenec medicinske stroke, ki je potrdil, da je bila fizioterapija potrebna, saj je pripomogla k tožničinem hitrejšem okrevanju.
Skladno z načelom proste dokazne ocene veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami in slednjim ni mogoče pripisati večje dokazne teže.
Zaradi dispozitivne narave zakonskih določb se pogodbeni stranki prodajne pogodbe lahko dogovorita o plačilu drugače, kot je glede obveznosti plačila kupnine določeno v 496. členu OZ. Tožena stranka je trdila, da je tožeča stranka z vtoževanim računom poravnala svoj dolg do tožene stranke, s čimer je smiselno zatrjevala izpolnitev dogovora o plačilu njenih terjatev do tožeče stranke. Ker je tem trditvam tožeča stranka nasprotovala, se je trditveno breme v pravdi spet prevalilo na toženo stranko. Če bi želela z ugovorom proti zahtevku za plačilo uspeti, bi morala v pravdi konkretno navesti, katera njena terjatev do tožeče stranke je bila z dobavo blaga in z izstavljenim računom kompenzirana.