Protest menice, ki je dokazilo o tem, da jo je imetnik predložil trasatu v pravem času in na pravem kraju zaradi sprejema ali plačila, je formalni pogoj za uveljavljanje regresnih pravic; za uveljavljanje rednih meničnih zahtevkov proti glavnim meničnim dolžnikom pa protest ni potreben. Izdajatelj lastne menice namreč odgovarja kot akceptant trasirane menice. Posledica opustitve protesta ali zamude roka za opravo tega dejanja je po določilu 1. odstavka 52. člena ZM izguba pravic imetnika pravice do indosantov, trasantov in ostalih zavezancev, ne pa do akceptanta (glavnega dolžnika).
ZIZ člen 102. ZPP člen 212, 214, 214/2, 287, 287/1.
omejitev izvršbe na plačo dolžnika - nadomestilo za stroške vodenja izvršbe - zakonske zamudne obresti - trditveno in dokazno breme - zanikanje dejstev
Tožnica res ni izrecno zanikala dejstev, da toženec od navedenih družb prejema nakazilo plače, pri čemer naj bi upoštevala omejitve na plačo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), vendar namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb tožnice, ko je zatrjevala, da je pri odtegovanju zneskov od prihodkov toženca za poplačilo sklepov o izvršbi spoštovala določila ZIZ, kar pomeni, da bi prav gotovo upoštevala tudi določila o omejitvi na plačo (102. člen ZIZ), v kolikor bi imela ob nakazilu zneskov navedenih družb zavedeno pojasnilo, da ta znesek predstavlja plačo.
ZSR člen 4, 4/1, 4/2, 15, 18, 18/1, 50, 50/3. ZPP člen 183, 183/1, 324, 324/4. SZ-1 člen 111, 111/2. OZ člen 198.
uporaba prostorov brez pravnega naslova – izpraznitev prostorov – stanovanjska pravica – pojem stanovanja – začasni prostori – preureditev prostorov – uporabnina – vlaganja – nasprotna tožba – tožba na sklenitev najemne pogodbe – ugotovitev obstoja pravice ali pravnega razmerja
Kasnejše dozidave in predelave barak na pridobitev stanovanjske pravice nimajo nobenega vpliva, saj jo je bilo mogoče pridobiti le na stvari, ki že obstaja, ne pa na stvari, ki bo po adaptacijah šele nastala. Če so si toženci v dolgoletnem obdobju uporabe teh nepremičnin le-te uredili za bivanje in sedaj predstavljajo stanovanje, to ne pomeni, da niso zasedli začasnih prostorov.
Vsebina predloga za pridobitev izvedeniškega mnenja je v zadevi nasprotni dokaz. Tožena stranka s takšnim dokazom zasleduje ovrženje z glavnim dokazom dobljenega dokaznega rezultata. Pravica do izvedbe takšnega dokaza je del strankine pravice do izjave v postopku oziroma natančneje njenih jamstev izjavljanja v dokaznem postopku, ki jih je sodišče prve stopnje kršilo, ko je dokazni predlog zavrnilo brez ustavno dopustnega razloga. Navedlo je namreč zgolj, da je upoštevajoč ostale dokaze dejansko stanje že v zadostni meri razčiščeno. Takšen argument pa pomeni nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0069084
OZ člen 395. ZZZDR člen 56, 56/2. ZST-1 člen 3, 3/9.
sosporništvo - enotno sosporništvo - solidarnost - sodna taksa za ugovor
V teoriji in v sodni praksi prevladuje prepričanje, da solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki, saj je v naravi solidarne obveznosti, da lahko upnik izbira, od katerega izmed dolžnikov in v kakšnem obsegu bo zahteval plačilo, vsak izmed več solidarnih dolžnikov pa lahko dolguje z drugim rokom izpolnitve, pod drugimi pogoji in z različnimi odmiki, solidarni dolžniki lahko tudi uveljavljajo različne ugovore, ki izvirajo iz njihovega osebnega razmerja z upnikom.
Izpodbijana odločitev nepravdnega sodišča po vsebini predstavlja odredbo iz prvega odstavka 15. člena ZVEtL. Predmetna odredba nepravdnega sodišča predstavlja le nadomestek strankinega predloga, zato zoper njo ni dovoljena pritožba.
krajevna pristojnost – sporazum o krajevni pristojnosti
Po izrecni določbi 2. odstavka 62. člena ZIZ se sporazum o krajevni pristojnosti upošteva samo, če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga tudi priložil. Toženka, ki se je na dogovor o krajevni pristojnosti sklicevala šele v odgovoru na dopolnitev tožbe tožeče stranke, je ugovor vložila prepozno.
seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen – predlog upnika za izrek denarne kazni – diskrecija sodišča
Odločitev o (ne)uporabi instrumenta denarne kazni po 31. v zvezi s 33. členom ZIZ je v diskreciji sodišča in upnik nima pravice zahtevati izreka denarne kazni dolžniku. Vendar pa ZIZ ne določa, da je vloga upnika, v kateri sodišču predlaga, da denarno kaznuje dolžnika, nedovoljena, zato mora sodišče o njej odločiti vsebinsko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065155
OZ člen 83, 522, 587. ZPP člen 13.
pogodba o finančnem leasingu – naključno uničenje predmeta pogodbe – prodaja na obroke – zakupna pogodba – prehodno vprašanje
Leasing predstavlja ekonomsko gledano metodo financiranja (namen je torej podoben kot pri posojilni pogodbi), pravno pa gre pri pogodbi o leasingu za pogodbo z elementi zakupne pogodbe. Ker pa pogodbe o leasingu večinoma (tako je tudi v konkretnem primeru), vsebujejo opcijo odkupa predmeta leasinga po poteku leasinga, v tem delu leasing pogodba prevzema tudi značilnosti prodajne pogodbe (o prodaji na obroke). Pri slednji je nevarnost naključnega uničenja stvari na kupcu (četudi gre za prodajo s pridržkom lastninske pravice). Splošno izhodišče namreč je, da naj nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja bremeni tistega, ki ima stvar v posesti in jo izkorišča.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja – pravična denarna odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – primarni strah – sekundarni strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – odškodnina za premoženjsko škodo – odmera odškodnine – poškodba vratne hrbtenice – povračilo stroškov – nujne zdravstvene storitve – samoplačniška fizioterapija
Sodišče sicer pravilno ugotavlja, da vse zdravstvene storitve niso krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar pa še ne pomeni nujno, da določene storitve kljub temu niso potrebne. Navedeno je v svojem izvedenskem mnenju izpostavil tudi izvedenec medicinske stroke, ki je potrdil, da je bila fizioterapija potrebna, saj je pripomogla k tožničinem hitrejšem okrevanju.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065142
OZ člen 587. ZOdvT člen 20. Pravilnik o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe policije člen 37.
najemna pogodba – službeno stanovanje – uporaba stanovanja brez pravnega temelja – izpraznitev stanovanja – pogodba v korist tretjega – stroški postopka – nagrada za odvetniške storitve – vrednost spornega predmeta – uveljavljanje več zahtevkov z isto tožbo
Pogodbene pravice lahko izvršuje (uveljavlja) zgolj pogodbena stranka (nosilec pogodbene pravice), in sicer samo v razmerju do druge pogodbene stranke (nosilca pogodbene obveznosti).
Odvetniške nagrade se določijo glede na seštevek vrednosti predmetov.
stanovanjska pravica – pravica imetnika stanovanjske pravice na denacionaliziranem stanovanju – nadomestni odkup
Namen zakonodajalca pri sprejemu določbe 173. člena SZ-1 je bil čimprejšnji zaključek privatizacije stanovanj tudi v tistih primerih, ko je šlo za pravice bivših imetnikov stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih. Zato je določba 173. člena SZ-1 specialna določba v okviru sklopa prehodnih in končnih določb, ki bi izgubila pomen, v kolikor bi veljalo stališče pritožnice, da se tudi v tem delu po uveljavitvi SZ-1 uporabljajo le določbe poglavja prej veljavnega SZ „Lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš ter stanovanjskih podjetij“ ter v tem okviru 125. člen SZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065125
SZ- 1 člen 109, 109/1. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
stanovanjska pravica – sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – upravičenci za vložitev zahteve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izselitev iz stanovanja – neplačevanje stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine – razpravno načelo
Zmotno je pritožbeno stališče, da je tožnica višino terjatve v zadostni meri specificirala, ker je specifikacija razvidna iz priloženih računov. Dejstva, ki izhajajo iz prilog, se namreč lahko upoštevajo le pod pogojem, da jih stranka predhodno tudi navaja. S tem postane jasno, kaj so navedbe strank (trditvena podlaga tožbe), in s tem tudi, kaj je dejanska podlaga, ki jo sme sodišče pri odločanju upoštevati. Priloge tožbe so praviloma (listinski) dokazi, ki služijo ugotovitvi resničnosti predhodno danih navedb.
neupravičena obogatitev - način uporabe nepremičnine - solastnina - skupna lastnina - plačilo uporabnine - delitev zapuščine - skupno razpolaganje z dediščino
Tožničina ves čas nekonkretizirana želja glede načina uporabe nepremičnine, ki je spadala v zapuščino, potrjuje pravilnost prvostopnega zaključka, da tožničino prikrajšanje ni bilo konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik (v obravnavani zadevi skupni lastnik) stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika (skupnega lastnika) ni zahteval dopustitve uporabe stvari, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065126
OZ člen 179, 322, 922, 937, 937/3.
zavarovalna pogodba – zavarovalni primer – AO-plus zavarovanje – zavarovalno kritje – obveznosti zavarovanca oziroma zavarovalca – plačevanje premije – posledice, če premija ni plačana – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Določba 937. člena OZ se uporablja za vse zavarovalne pogodbe (kar je razvidno iz umestitve tega člena v I. oddelek ureditve zavarovalne pogodbe z naslovom Skupne določbe za premoženjska in osebna zavarovanja), zato ni mogoče slediti pritožbenemu stališču, da za AO-plus zavarovanje kot prostovoljno zavarovanje, ta določba ne velja.
Zavarovalnica je v primeru neplačila oziroma nepravočasnega plačila premije po sklenitvi pogodbe prosta svoje obveznosti po pogodbi šele po izteku 30-dnevnega roka od poziva zavarovalnice k plačilu premije z obvestilom o njeni zapadlosti, ki se ne more izteči pred potekom 30-dnevnega roka od zapadlosti premije
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – odgovornost delodajalca – pojem delavca – neformalni delodajalec – pasivna legitimacija
Kot delavca zavarovanca toženke bi tožnika lahko šteli le v primeru, če bi med tožnikovim delodajalcem in zavarovancem toženke obstajalo takšno razmerje, ki bi ga bilo po vsebini mogoče opredeliti kot atipično pogodbo o delu, pri kateri je vsebina dolžnikovega izpolnitvenega ravnanja v goli storitvi. Takšno pogodbeno razmerje ima namreč zunanje znake delovnega razmerja.
ZPP člen 7, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2. SPZ člen 48.
delitev skupnega premoženja – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje – povečanje vrednosti nepremičnine – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skupno premoženje zakoncev spada tudi morebitno vlaganje v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe, če gre za vlaganje dela ali sredstev, ki jih lahko štejemo za skupno premoženje. Če so bila vlaganja tolikšna, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, je pomembno, ali je do tega prišlo v času veljavnosti ZTLR, saj je režim pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu po SPZ drugačen, kot je bil po ZTLR.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena
Pri izkazu pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, mora predlagatelj zatrjevati in s stopnjo verjetnosti izkazati konkretno ravnanje dolžnika s svojim premoženjem, zaradi katerega bi bil lahko upnik izigran.
Nagib pri darilni pogodbi je lahko celo tako pomemben, da brez njega do darila ne bi prišlo, kar pomeni, da postane del pravne podlage darilne pogodbe.
OZ člen 168, 190, 198. SPZ člen 95, 95/2. ZPP člen 212.
vrnitev stvari - prepustitev stvari v uporabo - neupravičena pridobitev - nedobroverna posest - odškodninska odgovornost - neskrbnost zakonitega zastopnika - neizkazano prikrajšanje - plačilo nedobrovernega posestnika za uporabo stvari - nedokazanost škode
Zgolj dejstvo, da lastnik stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega (tistega, ki ima stvar v posesti) ni zahteval vrnitve stvari oz. prepustitve v uporabo, še ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.