odstop terjatve s pogodbo – regresna terjatev – odgovornost za izterljivost terjatve – delna ničnost pogodbe – pogodbene zamudne obresti
Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še (zakonske) zamudne obresti, ki so civilna sankcija za kršitev obveznosti izpolniti denarno obveznost ob njeni zapadlosti. Isto velja tudi za pogodbene zamudne obresti, le da se v tem primeru lahko pogodbeni stranki za primer zamude dolžnika z izpolnitvijo denarne obveznosti dogovorita za drugačno obrestno mero, kot jo določa zakon.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je podala tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v posledici ugotovitve, da je zaradi racionalizacije in zniževanja stroškov poslovanja prenehala potreba po delu tožnika na delovnem mestu izdelovanje in popravilo kopit, lesenih podplatov in napenjačev, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožnikovo delovno mesto je ukinila po dobrem mesecu dni od sklenitve odpovedane pogodbe o zaposlitvi, čeprav so izpovedbe prič pokazale, da v tistem času ni prišlo do drastičnega zmanjšanja naročil na področju proizvodnje kopit, na katero je bilo vezano tožnikovo delovno mesto. V tej zvezi niti direktor niti takratni svetovalec uprave, ki sta skupaj sprejela odločitev o odpovedi tožnikove pogodbe, nista znala prepričljivo pojasniti, zakaj je prenehala potreba po delu tožnika v tako kratkem času od sklenitve pogodbe o zaposlitvi. V konkretnem primeru tako ni bila izkazana vsebinska podlaga, da je postalo tožnikovo delo po zadnji pogodbi o zaposlitvi trajno nepotrebno, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0079362
ZPP člen 41, 41/1, 41/2. ZDen člen 88. ZZLPPO člen 51, 51/9, 51/10.
stvarna služnost – prekinitev postopka – pravnomočna rešitev denacionalizacijskega postopka – denacionalizacija – možnost vrnitve v naravi – vrednost spornega predmeta
88. člen ZDen se nanaša le na tiste denacionalizacijske primere, ko se v postopku upravičencu vrne nepremičnina v naravi. Zajema le prvo obliko denacionalizacije – vrnitev premoženja, ne pa tudi druge – plačilo odškodnine.
Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank so določene v 258. členu ZPP. V konkretnem primeru ni bilo nobenega utemeljenega razloga po tej določbi ZPP za to, da je sodišče prve stopnje zaslišalo le tožnico, toženi stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku pa je to pravico odreklo, kljub temu da je zaslišanje predlagala. Zato je bilo porušeno procesno ravnotežje med strankama. Ko sodišče brez upravičenega razloga ne zasliši stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje, gre za kršitev pravice te stranke do izvedbe predlaganega dokaza, ki je sestavni del pravice do izjavljanja v postopku. Opustitev zaslišanja tožene stranke v obravnavanem primeru zato pomeni kršitev njene pravice do izjave, kar je absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Za ugotavljanje delovnopravne kontinuitete in s tem povezanega upoštevanja delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu je po ustaljeni sodni praksi bistveno, da delavec po spremembi delodajalca in prehodu večine delavcev nadaljuje z opravljanjem enakega dela, v istih prostorih in z istimi sredstvi brez vmesne daljše časovne prekinitve.
Pogoj za uporabo instituta spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ni v tem, da bi prejšnji delodajalec povsem prenehal z opravljanjem dejavnosti. To pomeni, da niti dejstvo, da sta tožničin prejšnji delodajalec in tožena stranka v določenem obdobju poslovala hkrati („vzporedno“), ne vpliva na ugotovitev, da je v konkretnem primeru prišlo do spremembe delodajalca. Tudi iz same vsebine določbe 73. člena ZDR izhaja, da delodajalec prenosnik lahko še obstaja tudi v obdobju po spremembi delodajalca (možen je prevzem le dela podjetja, solidarna odgovornost obeh delodajalcev za določene terjatve delavcev, ipd.).
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 121, 121/1, 231, 232. ZPP člen 80, 81. ZGD-1 člen 679.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - upravičeni predlagatelj - podružnica tuje pravne osebe - odpravljiva pomanjkljivost v navedbi stranke - obstoj upnikove terjatve - izvršilni naslov
V postopku je prišlo le do odprave nepravilnosti glede označbe predlagatelja, kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje. Gre za odpravljivo pomanjkljivost oziroma nepravilnost. Iz 1. odstavka 81. člena ZPP tudi jasno izhaja, da se postopek z osebo, ki je lahko pravdna stranka, zgolj nadaljuje, ne pa da se začne znova. To pa pomeni, da je pomanjkljivost sanirana in se zadeva obravnava, kot da bi predlog za začetek postopka osebnega stečaja že takoj vložila oseba, ki je lahko stranka postopka.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063866
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/2, 60/5, 61, 61/1, 364, 366, 366/1, 369, 369/3. ZPPSL člen 137, 137/3, 142, 142/1, 165, 165/2. ZHKS člen 15, 15/2, 19. OZ člen 1012, 1022.
skupinska prijava terjatve – pogojno priznanje terjatev – pogojna terjatev – prerekanje terjatev – pravnomočnost sklepa o glavni razdelitvi – umik prerekanja terjatve – poroštvo – obresti do začetka stečajnega postopka – pritožbena novota – podružnica – hčerinska družba
Prijavo je vložilo več upnikov, ta pa je bila skladno z VSL sklepom III Cpg 72/2006 z dne 28. 11. 2006 naknadno specificirana in individualizirana tako, da je bil na 3. naroku za preizkus terjatev omogočen njen preizkus in učinkovito prerekanje posameznih terjatev vseh upnikov, vendar pa s tem ni mogoče šteti, da je šlo v tem primeru za novo in s tem prepozno prijavo terjatve/terjatev upnikov, saj skupinska terjatev predstavlja zgolj obliko prijave terjatve, ki je tehnične narave, vseskozi pa gre pa za eno in isto terjatev.
Pravnomočen sklep o glavni razdelitvi je saniral tudi morebitno napačno oziroma nepravilno priznanje oziroma prerekanje terjatev s strani stečajnega upravitelja.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika ne pomeni tudi zmanjšanja porokove obveznosti (obveznosti stečajnega dolžnika). Porok je namreč upnikom dolžan izpolniti celotno obveznost, ne glede na zmanjšano obveznost glavnega dolžnika. Zaradi varstva upnika zakon odstopa od načela akcesornosti. Izjemo od akcesornosti pa utemeljuje tudi namen poroštva.
Postopki v Uredbi ES št. 1346/2000 z dne 29. 5. 2000 se nanašajo zgolj na primere, ko gre za podružnice (poslovalnice) istega dolžnika v različnih članicah državah EU, torej ko gre za en in isti pravni subjekt, v konkretnem primeru pa je stečajni dolžnik druga in ločena pravna oseba kot H. (ki sicer predstavlja njeno hčerinsko družbo), zato analogija s podružnico/poslovalnico v tem primeru ne pride v poštev.
Sodišče ne sme izdati soglasja za sklenitev najemne pogodbe za stvari, glede katerih, upoštevajoč stanje stečajne zadeve, še vedno obstoji najemna pogodba, ki je bila sklenjena pred začetkom stečajnega postopka in ni bila odpovedana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073352
ZPCP-2 člen 110a, 110a/5. ZPP člen 451, 458, 458/2.
spor majhne vrednosti – napačna razlaga zakona – prosta izbira dokaznih sredstev – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo voznine
Neplačilo voznine s strani naročnika je predpostavka za odgovornost prejemnika. Da je ta izpolnjena, mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka, ki lahko to dejstvo dokazuje s kakršnimkoli dokazom, ki je po objektivnih merilih primeren za dokazovanje tega dejstva.
osebni stečaj – preizkusno obdobje - polnoletni otroci - višina dolga
Starost otrok je upoštevalo že sodišče prve stopnje. Ostalih navedb - glede šolanja starejših otrok, v predlogu za odpust obveznosti ni bilo; tudi če bi bile, višje sodišče dodaja, da gre za polnoletna otroka, stara 21 in 24 let.
Ni mogoče prezreti višine obveznosti, navedene v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja (980.000,00 EUR).
Podpis ni namenjen samemu sebi. Njegova funkcija je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja. Ni nepomembno kdo vloži neko vlogo, tu pritožbo. Sodišče se mora zato prepričati, da je pritožbo vložila upravičena oseba. Temu namenu služi podpis vlagatelja na pritožbi. Pri ugotavljanju obstoja procesne predpostavke, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, je treba pritožbo in pooblastilo presojati skupaj, sicer sodišče zavrže pravno sredstvo, če mu ni predloženo pooblastilo.
legitimacija upnika za vložitev pritožbe - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - izpodbijanje domneve insolventnosti - nedopustna pritožba
Po ZFPPIPP lahko izpodbija domnevo insolventnosti dolžnika s pritožbo le družbenik dolžnika. Upnikom zakon te pravice ne daje, zato pritožba ni dopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0081316
OZ člen 197. ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115, 117, 117/1.
poslovni prostori – poslovna stavba – upravnik stavbe – stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja – neupravičena obogatitev – najem poslovnih prostorov
Za stroške iz naslova upravljanja, vzdrževanja in obratovanja, ki nastanejo v vezi s poslovnimi prostori v poslovnih stavbah, se ne uporablja SZ-1, temveč je potrebno uporabiti določbe ZPSPP in SPZ.
Za uporabo 197. člena OZ je odločilno, ali je tožnica plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter dejstva, ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Plačilo stroškov obratovanja v poslovni stavbi pa ne bremeni najemnika po zakonu, temveč je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - nujni prisilni ukrep - ogrožanje življenja s samomorom - trajanje ukrepa
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
Trajanje ukrepa ni fiksno določeno, ampak le omejeno s skrajnim rokom.
oprostitev plačila sodnih taks - ogroženost preživljanja - pravni standard - socialna pomoč
„Ogroženo preživljanje stranke in njenih družinskih članov“ je pravni standard, ki je sicer res primerljiv s pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči, vendar z njimi ni izenačen.
ZPP člen 252. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 47, 47/4, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedenci – nagrada izvedenca – zahtevnost izvida in mnenja – povračilo materialnih stroškov
Pravilnik v 3. odstavku 45. člena določa zgornjo mejo materialnih stroškov, ki se priznajo izvedencu, naloga sodišča pa je, da jih ovrednoti glede na okoliščine konkretnega primera.
S sprejetjem novih skupščinskih sklepov sta dejansko sporna sklepa skupščine, katerih ničnost uveljavlja tožnik, izgubila svoj učinek. Tudi, če se ugotovi njuna ničnost, to ne bo imelo za posledico vzpostavitve prejšnjega stanja v smislu, da bi tožnik ponovno postal direktor toženke, in to iz razloga, ker je že bil z novim sklepom imenovan novi direktor. Ugotovitev ničnosti spornih sklepov nima neposrednega učinka na (ne)veljavnost kasneje sprejetih sklepov v smislu, da so kasneje sprejeti skupščinski sklepi zaradi tega sami po sebi nični.
ZIZ člen 38, 38/5. Tarifa KDD - Centralno klirinške depotne družbe člen 37, 37/c, 37/e.
stroški izvršilnega postopka - potrebni stroški
KDD je dolžna ravnati po sklepu sodišča prve stopnje, zato svojega dolžnega ravnanja ni upravičena vezati na upnikovo plačilo v skladu s svojimi notranjimi pravili.
izvršba na nepremičnine - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - hipotekarni dolžnik - sprememba zemljiškoknjižnega stanja po začetku izvršilnega postopka - vstop zemljiškoknjižnega lastnika obremenjene nepremičnine v izvršilni postopek - pravna sredstva zemljiškoknjižnega lastnika obremenjene nepremičnine - vročitev sklepa o nadaljevanju - načelo kontradiktornosti
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti.
pridobitev lastninske pravice na originaren način - dobroverni lastniški posestnik - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo nepremičnine, je potrebno upoštevati pravila iz 95. in 96. člena SPZ. Gre za zakonski predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši. Po določbah SPZ ima dobrovernost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost poseben pomen. Dobroverni lastniški posestnik (tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje) namreč ni dolžan plačati za uporabo stvari (drugi odstavek 95. člena SPZ) za čas, ko je imel stvar v dobroverni posesti. Za razliko od njega, nedobrovernega posestnika (kdor ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti, jo uporabljati ali uživati) zadenejo stvarnopravne reparacije po drugem odstavku 95. člena SPZ, plačati pa mora tudi nadomestilo za uporabo tuje stvari. Dobra vera se domneva, po določbi osmega odstavka 95. člena SPZ pa postane dobroverni lastniški posestnik nedobroveren s trenutkom, ko mu je vročena tožba, s katero lastnik stvari zahteva vrnitev stvari oziroma ugotovitev lastninske pravice na njej (torej s katero nasprotuje njegovi posesti in uporabi nepremičnine). Dokazno breme glede nedobrovernosti pred vročitvijo tožbe je na lastniku.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081308
ZPP člen 80, 87, 87/3, 98, 98/2. SPZ člen 118.
pogodba o upravljanju – upravnik – zakoniti zastopnik - pooblaščenec – odobritev pravdnih dejanj - sposobnost biti stranka
Pogodba o upravljanju ni bila veljavno sklenjena, zato ne predstavlja pooblastila družbi S. d. d., da v imenu etažnih lastnikov opravlja naloge upravnika in jih zastopa pred sodišči.