OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065143
OZ člen 323, 1012, 1056.
solidarno poroštvo – porok in plačnik – obveznost poroka in glavnega dolžnika – novacija – prenehanje poroštva zaradi novacije – zastavni dolžnik – prekoračitev zahtevka
Če upnik samostojno toži poroka in plačnika, glavni dolžnik pa je za isto obveznost zavezan že po (pravnomočni) sodni poravnavi, je prav, da sodišče v izrek ugodilne sodbe proti poroku doda, da je njegova obveznost solidarna z obveznostjo glavnega dolžnika iz sodne poravnave; tožbeni zahtevek s tem ni prekoračen.
Če se s sodno poravnavo glavni dolžnik z upnikom dogovori (le) za nove roke plačila glede še preostalega dela obveznosti, ne gre za novacijo obveznosti in poroštvo ne preneha.
Obveznost poroka kot palčnika ni isto kot obveznost zastavnega upnika.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0079362
ZPP člen 41, 41/1, 41/2. ZDen člen 88. ZZLPPO člen 51, 51/9, 51/10.
stvarna služnost – prekinitev postopka – pravnomočna rešitev denacionalizacijskega postopka – denacionalizacija – možnost vrnitve v naravi – vrednost spornega predmeta
88. člen ZDen se nanaša le na tiste denacionalizacijske primere, ko se v postopku upravičencu vrne nepremičnina v naravi. Zajema le prvo obliko denacionalizacije – vrnitev premoženja, ne pa tudi druge – plačilo odškodnine.
ZIZ člen 61, 62, 62/2, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 328, 328/1, 330, 330/2, 332.
predlog za nasprotno izvršbo - zakonske zamudne obresti - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes - dopolnilni sklep
S predlogom za nasprotno izvršbo ni mogoče zahtevati zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga je dolžnik po nasprotni izvršbi prejel v izvršbi, če le-te upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) v izvršilnem postopku niso bile izplačane. Zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti lahko dolžnik v takšnem primeru zato postavi le v pravdi.
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in sklene, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079371
OZ člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
povračilo škode – odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – stroški postopka - upoštevanje okoliščin primera - zlom in udarnine
Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha). Dodatno merilo za odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov predpisuje "upoštevanje vseh okoliščin primera". To dodatno merilo omogoča sodišču, da sprejme takšno odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo zgolj rezultat matematične operacije, ampak bo razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.
legitimacija upnika za vložitev pritožbe - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - izpodbijanje domneve insolventnosti - nedopustna pritožba
Po ZFPPIPP lahko izpodbija domnevo insolventnosti dolžnika s pritožbo le družbenik dolžnika. Upnikom zakon te pravice ne daje, zato pritožba ni dopustna.
Podpis ni namenjen samemu sebi. Njegova funkcija je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja. Ni nepomembno kdo vloži neko vlogo, tu pritožbo. Sodišče se mora zato prepričati, da je pritožbo vložila upravičena oseba. Temu namenu služi podpis vlagatelja na pritožbi. Pri ugotavljanju obstoja procesne predpostavke, ali je pritožbo vložila upravičena oseba, je treba pritožbo in pooblastilo presojati skupaj, sicer sodišče zavrže pravno sredstvo, če mu ni predloženo pooblastilo.
Sodišče ne sme izdati soglasja za sklenitev najemne pogodbe za stvari, glede katerih, upoštevajoč stanje stečajne zadeve, še vedno obstoji najemna pogodba, ki je bila sklenjena pred začetkom stečajnega postopka in ni bila odpovedana.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063866
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/2, 60/5, 61, 61/1, 364, 366, 366/1, 369, 369/3. ZPPSL člen 137, 137/3, 142, 142/1, 165, 165/2. ZHKS člen 15, 15/2, 19. OZ člen 1012, 1022.
skupinska prijava terjatve – pogojno priznanje terjatev – pogojna terjatev – prerekanje terjatev – pravnomočnost sklepa o glavni razdelitvi – umik prerekanja terjatve – poroštvo – obresti do začetka stečajnega postopka – pritožbena novota – podružnica – hčerinska družba
Prijavo je vložilo več upnikov, ta pa je bila skladno z VSL sklepom III Cpg 72/2006 z dne 28. 11. 2006 naknadno specificirana in individualizirana tako, da je bil na 3. naroku za preizkus terjatev omogočen njen preizkus in učinkovito prerekanje posameznih terjatev vseh upnikov, vendar pa s tem ni mogoče šteti, da je šlo v tem primeru za novo in s tem prepozno prijavo terjatve/terjatev upnikov, saj skupinska terjatev predstavlja zgolj obliko prijave terjatve, ki je tehnične narave, vseskozi pa gre pa za eno in isto terjatev.
Pravnomočen sklep o glavni razdelitvi je saniral tudi morebitno napačno oziroma nepravilno priznanje oziroma prerekanje terjatev s strani stečajnega upravitelja.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika ne pomeni tudi zmanjšanja porokove obveznosti (obveznosti stečajnega dolžnika). Porok je namreč upnikom dolžan izpolniti celotno obveznost, ne glede na zmanjšano obveznost glavnega dolžnika. Zaradi varstva upnika zakon odstopa od načela akcesornosti. Izjemo od akcesornosti pa utemeljuje tudi namen poroštva.
Postopki v Uredbi ES št. 1346/2000 z dne 29. 5. 2000 se nanašajo zgolj na primere, ko gre za podružnice (poslovalnice) istega dolžnika v različnih članicah državah EU, torej ko gre za en in isti pravni subjekt, v konkretnem primeru pa je stečajni dolžnik druga in ločena pravna oseba kot H. (ki sicer predstavlja njeno hčerinsko družbo), zato analogija s podružnico/poslovalnico v tem primeru ne pride v poštev.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 121, 121/1, 231, 232. ZPP člen 80, 81. ZGD-1 člen 679.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - upravičeni predlagatelj - podružnica tuje pravne osebe - odpravljiva pomanjkljivost v navedbi stranke - obstoj upnikove terjatve - izvršilni naslov
V postopku je prišlo le do odprave nepravilnosti glede označbe predlagatelja, kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje. Gre za odpravljivo pomanjkljivost oziroma nepravilnost. Iz 1. odstavka 81. člena ZPP tudi jasno izhaja, da se postopek z osebo, ki je lahko pravdna stranka, zgolj nadaljuje, ne pa da se začne znova. To pa pomeni, da je pomanjkljivost sanirana in se zadeva obravnava, kot da bi predlog za začetek postopka osebnega stečaja že takoj vložila oseba, ki je lahko stranka postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0073352
ZPCP-2 člen 110a, 110a/5. ZPP člen 451, 458, 458/2.
spor majhne vrednosti – napačna razlaga zakona – prosta izbira dokaznih sredstev – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - plačilo voznine
Neplačilo voznine s strani naročnika je predpostavka za odgovornost prejemnika. Da je ta izpolnjena, mora zatrjevati in dokazati tožeča stranka, ki lahko to dejstvo dokazuje s kakršnimkoli dokazom, ki je po objektivnih merilih primeren za dokazovanje tega dejstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0081316
OZ člen 197. ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115, 117, 117/1.
poslovni prostori – poslovna stavba – upravnik stavbe – stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja – neupravičena obogatitev – najem poslovnih prostorov
Za stroške iz naslova upravljanja, vzdrževanja in obratovanja, ki nastanejo v vezi s poslovnimi prostori v poslovnih stavbah, se ne uporablja SZ-1, temveč je potrebno uporabiti določbe ZPSPP in SPZ.
Za uporabo 197. člena OZ je odločilno, ali je tožnica plačala dolg iz svojih lastnih sredstev, ter dejstva, ali je plačala obveznost, ki je zakonsko predpisana. Plačilo stroškov obratovanja v poslovni stavbi pa ne bremeni najemnika po zakonu, temveč je predmet svobodnega pogodbenega urejanja.
osebni stečaj – preizkusno obdobje - polnoletni otroci - višina dolga
Starost otrok je upoštevalo že sodišče prve stopnje. Ostalih navedb - glede šolanja starejših otrok, v predlogu za odpust obveznosti ni bilo; tudi če bi bile, višje sodišče dodaja, da gre za polnoletna otroka, stara 21 in 24 let.
Ni mogoče prezreti višine obveznosti, navedene v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja (980.000,00 EUR).
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - nujni prisilni ukrep - ogrožanje življenja s samomorom - trajanje ukrepa
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, na oddelku pod posebnim nadzorom, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja.
Trajanje ukrepa ni fiksno določeno, ampak le omejeno s skrajnim rokom.
oprostitev plačila sodnih taks - ogroženost preživljanja - pravni standard - socialna pomoč
„Ogroženo preživljanje stranke in njenih družinskih članov“ je pravni standard, ki je sicer res primerljiv s pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči, vendar z njimi ni izenačen.
izvršba na nepremičnine - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - hipotekarni dolžnik - sprememba zemljiškoknjižnega stanja po začetku izvršilnega postopka - vstop zemljiškoknjižnega lastnika obremenjene nepremičnine v izvršilni postopek - pravna sredstva zemljiškoknjižnega lastnika obremenjene nepremičnine - vročitev sklepa o nadaljevanju - načelo kontradiktornosti
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti.
ZIZ člen 38, 38/5. Tarifa KDD - Centralno klirinške depotne družbe člen 37, 37/c, 37/e.
stroški izvršilnega postopka - potrebni stroški
KDD je dolžna ravnati po sklepu sodišča prve stopnje, zato svojega dolžnega ravnanja ni upravičena vezati na upnikovo plačilo v skladu s svojimi notranjimi pravili.
ZPP člen 252. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 47, 47/4, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedenci – nagrada izvedenca – zahtevnost izvida in mnenja – povračilo materialnih stroškov
Pravilnik v 3. odstavku 45. člena določa zgornjo mejo materialnih stroškov, ki se priznajo izvedencu, naloga sodišča pa je, da jih ovrednoti glede na okoliščine konkretnega primera.
Lastnost izvršilnega naslova je lahko v notarskem zapisu priznana le v obsegu danega soglasja in ker je bilo dano soglasje le z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah in za poplačilo iz teh nepremičnin, tega soglasja ni možno razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.
S sprejetjem novih skupščinskih sklepov sta dejansko sporna sklepa skupščine, katerih ničnost uveljavlja tožnik, izgubila svoj učinek. Tudi, če se ugotovi njuna ničnost, to ne bo imelo za posledico vzpostavitve prejšnjega stanja v smislu, da bi tožnik ponovno postal direktor toženke, in to iz razloga, ker je že bil z novim sklepom imenovan novi direktor. Ugotovitev ničnosti spornih sklepov nima neposrednega učinka na (ne)veljavnost kasneje sprejetih sklepov v smislu, da so kasneje sprejeti skupščinski sklepi zaradi tega sami po sebi nični.
pridobitev lastninske pravice na originaren način - dobroverni lastniški posestnik - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo nepremičnine, je potrebno upoštevati pravila iz 95. in 96. člena SPZ. Gre za zakonski predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši. Po določbah SPZ ima dobrovernost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost poseben pomen. Dobroverni lastniški posestnik (tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti kot svoje) namreč ni dolžan plačati za uporabo stvari (drugi odstavek 95. člena SPZ) za čas, ko je imel stvar v dobroverni posesti. Za razliko od njega, nedobrovernega posestnika (kdor ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti, jo uporabljati ali uživati) zadenejo stvarnopravne reparacije po drugem odstavku 95. člena SPZ, plačati pa mora tudi nadomestilo za uporabo tuje stvari. Dobra vera se domneva, po določbi osmega odstavka 95. člena SPZ pa postane dobroverni lastniški posestnik nedobroveren s trenutkom, ko mu je vročena tožba, s katero lastnik stvari zahteva vrnitev stvari oziroma ugotovitev lastninske pravice na njej (torej s katero nasprotuje njegovi posesti in uporabi nepremičnine). Dokazno breme glede nedobrovernosti pred vročitvijo tožbe je na lastniku.