redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu čistilke, sklenjeno za nedoločen čas zaradi prenehanja izvajanja storitev čiščenja na zunanji enoti, zaradi česar je bila primorana k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je dokazala obstoj odpovednega razloga, kakor tudi, da tožnici ni mogla ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Ugotovljeno je bilo, da razlog za odpoved ni bilo (s strani tožnice zatrjevano) dejstvo, da je tožnica zoper bivšega delodajalca, v sodnem sporu izposlovala zaposlitev za nedoločen čas, s čimer je imela pri prehodu k toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, saj je bila odpoved podana več kot šest let po tem, ko je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je tožnica zaposlena pri prejšnjem delodajalcu za nedoločen čas. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
poenostavljena prisilna poravnava - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – objava prilog – seznanitev – zainteresirane osebe – formalni preizkus predloga
Za odgovor na vprašanje, ali predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave vsebuje vse potrebne priloge v smislu prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP, je odločilno, ali so te priloge čitljive v obliki, kot jih sodišče objavi na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti v skladu s 122. členom ZFPPIPP. Objava na navedenih spletnih straneh namreč zagotavlja seznanitev z vsebino sodnih odločb in vlog strank v postopku vsem zainteresiranim osebam.
Sodišče v okviru formalnega preizkusa predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave v smislu prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP vsebinsko ne preizkuša pravilnosti navedb dolžnika v njegovem predlogu, torej tudi ne vprašanja, ali je dolžnik v seznam nezavarovanih upnikov vključil vse upnike.
nadure - plačilo za delo - obveznost plačila - voznik tovornega vozila - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik (voznik tovornega vozila) se je tako v tožbi kot v svoji izpovedi skliceval, da je v spornem času delal tudi več kot 8 ur na dan, to je predvsem v času, ko je prišlo do nakladanja ali razkladanja tovornjaka oz. so se vožnje časovno zavlekle, opravil je večje število nadur, vendar je dobil izplačano samo osnovno plačo. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je delavec upravičen do plačila nadurnega dela tudi, če mu tega delodajalec ni izrecno odredil, je pa zanj vedel. Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opravi o cestnih prevozih predpisuje, kaj se šteje za delovno čas mobilnih delavcev v cestnih prevozih, pri čemer tudi določa kvoto najdaljšega tedenskega delovnega časa. Vendar to ne pomeni, da voznik, ki je prekoračil predpisano kvoto, ne bi bil upravičen do plačila preko predpisanega delovnega časa, saj za prekoračitev, ki je objektivne narave, ne more biti odgovoren.
Tožnik je v tožbi navedel število nadur, ki jih je opravil v spornem času. Nadure je tudi opredelil po višini, na toženi stranki pa je, da na podlagi potnih nalogov, iz katerih je razvidna evidenca delovnega časa od začetka do konca delovnega dneva, dokaže, če je iz tega naslova tožnikov zahtevek utemeljen. Nepregleden sistem vodenja evidence delovnega časa voznika gre namreč v breme delodajalca.
razmerje med stečajnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo – prekinitev predhodnega stečajnega postopka – pravna praznina – odlog odločanja o stečaju
Dolžnik je v obravnavanem primeru že pred vložitvijo zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave (kateremu je sodišče tudi ugodilo). Dolžnik je torej že ob vložitvi zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečaja tudi opravičil odložitev odločanja v smislu prvega odstavka 238. člena ZFPPIPP. Ob smiselni uporabi določil tretjega odstavka 238. člena ZFPPIPP v zvezi z določilom prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP je odločitev o prekinitvi postopka odločanja v predhodnem stečajnem postopku materialnopravno pravilna.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070615
ZNP člen 35, 35/5, 37. ZPP člen 158, 158/1.
umik predloga – plačilo stroškov – načelo krivde
Za položaj, ko stroški nastanejo brez stvarne potrebe, gre v načelu tudi tedaj, ko predlagatelj postopek sproži, pa kasneje predlog umakne. Izhodiščno pravilo v takšnem primeru mora zato biti, da nasprotnemu udeležencu povrne njegove stroške.
odpust obveznosti - ugovor - preizkusno obdobje - trditveno breme
Če dolžnik ne ponudi trditev in ne predloži dokazov za trditve, ki vplivajo na določitev dolžine preizkusnega obdobja, mu sodišče lahko odmeri najdaljše preizkusno obdobje. Trditve in dokaze zanje, ki so v skladu z določbo 400. člena ZFPPIPP podlaga za določitev preizkusnega obdobja, mora sodišču pravi čas predložiti dolžnik.
ZDR člen 53, 53/2, 54, 57, 118. ZDR-1 člen 55, 118.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas - povečan obseg dela - sodna razveza
Sporna pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena, ker je bil tožnik v tistem času na bolniškem staležu in tožena stranka ni želela, da bi mu ravno takrat prenehala zaposlitev. Pogodba o zaposlitvi tako ni bila sklenjena iz razloga, kot je naveden v pogodbi, to je zaradi začasno povečanega obsega dela. Ker „ohranjanje bolniškega staleža“ ni zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je bila ta pogodba o zaposlitvi sklenjena nezakonito, zato je med pravdnima strankama obstajalo delovno razmerje za nedoločen čas.
Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine povračila zmotno upoštevalo okoliščine, da tožnik živi v najemniškem stanovanju, da ima brezposelno partnerko in dvoletnega sina, saj gre za kriterije, ki jih je oblikovala sodna praksa v času veljavnosti ZDR. Teh kriterijev pa pri odločanju o višini denarnega povračila, o kateri sodišče odloča v času veljavnosti ZDR-1, ni več mogoče uporabiti. Drugi odstavek 118. člena ZDR-1 namreč izrecno določa, da se višino denarnega povračila določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja.
zamudna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje tožbe v odgovor
ZPP v 1. odstavku 318. člena med drugim določa, da sodišče lahko izda zamudno sodbo le, če je izpolnjen pogoj, da je toženi stranki bila pravilno vročena tožba v odgovor. Sodišče je štelo, da je bila toženi stranki tožba vročena v odgovor tako, da ji je bilo v njenem predalčniku puščeno obvestilo o pisanju. Ker v roku 15 dni pisanja ni dvignila in tudi ni imela urejenega hišnega predalčnika, kamor bi lahko vročevalec vložil pisanje, je bilo le-to po poteku tega roka vrnjeno sodišču. Obrazložitev sodbe je v tem delu sama s seboj v nasprotju.
V skladu s 142. členom ZPP se med drugim tožba vroča osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom ZPP. Če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se osebna vročitev opravi tako, da se v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanja dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti (4. odstavek 142. člena ZPP). V skladu z 2. odstavkom 141. člena ZPP, če naslovnik nima predalčnika ali če je ta neuporaben, se pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredila, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno kje je pisanje. Iz vrnjene poštne pošiljke izhaja, da je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku. Le v kolikor bo sodišče ugotovilo, da je bila vročitev tožbe v odgovor na tožbo opravljena pravilno v skladu z določili ZPP, bo v nadaljevanju lahko izdalo zamudno sodbo, sicer pa bo moralo toženi stranki najprej vročiti tožbo v odgovor na tožbo in nato postopati skladno za določili ZPP.
plačilo razlike plače - sprememba delodajalca - obveznost plačila - plačilo za delo
Tožena stranka se je s pogodbo o prevzemu delavcev zavezala, da osnovna plača delavcev z dodatki ne sme biti nižja od plače, kot bi jim bila obračunana ob prevzemu na podlagi Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. S tem je bil izkazan namen pravdnih strank, da se tožečim strankam zagotavlja plača po kolektivni pogodbi. S tem je bila določena spodnja meja plač tožečih strank, ki imajo od spornega leta dalje pravico do izplačila morebitne razlike med dejansko izplačanimi plačami ter plačami, ki bi jim bile obračunane po panožni kolektivni pogodbi.
ZDR člen 29, 29/1, 29/1-3, 88, 88/1, 88/1-3, 184, 184/1, 184/2. OZ člen 190.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vsebina pogodbe - sestavine pogodbe o zaposlitvi - neupravičena obogatitev - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko delo - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožnik ni dokazal, da bi se s toženo stranko dogovoril za višje plačilo kot je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi. Po pogodbi o zaposlitvi je bil kot nočni receptor dolžan opravljati tudi dela polnjenje hladilnikov, poliranja pribora in polnjenja avtomata za sokove, kar so druge naloge, ki mu jih ustno in pisno naloži vodja hotela recepcije. Ker tožnik v času zaposlitve ob svojem delu ni opravljal vseh del in nalog delovnega mesta receptor natakar, ampak je šlo le za posamezne naloge, ki sodijo tudi v delokrog drugega delovnega mesta, ki jih je opravil znotraj svojega rednega dela, tožnik do plače s količnikom kot jo ima receptor natakar ni upravičen.
Diskriminacije pri zaposlovanju, verbalnega in neverbalnega nadlegovanja ter kršitve varovanja zasebnosti človekovega dostojanstva tožnik ni ustrezno konkretiziral niti krajevno, časovno niti glede osebnih okoliščin. Prav tako zatrjevano šikaniranje tožnika, ki naj bi ga direktor tožene stranke storil tako, da je tožnika silil, naj sporazumno poda odpoved in mu grozil z odpovedjo, ko mu je odredil izrabo letnega dopusta, ni podano. Zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
zamudna sodba - regres za letni dopust - vročanje - pravna oseba
V skladu 3. odstavkom 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča pošiljka na naslovu, ki je vpisan v register. Sodišče prve stopnje je toženi stranki (pravni osebi) tožbo vročilo na naslov, ki ga je tožnik navedel v tožbi skupaj s pozivom, da poda odgovor na tožbo v roku 30 dni od njene vročitve in jo opozorilo na posledice, če tega ne bo storila. Tožena stranka na tožbo v tem roku ni odgovorila, odgovor na tožbo je sodišču posredovala po izteku navedenega roka. Zato je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
plačilo razlike plače - nadure - nadurno delo - mobilni delavci - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po določbi 3. člena ZDCOPMD se v delovni čas ne šteje čas pripravljenosti, počitkov in odmorov, saj citirani člen med drugim določa, da "delovni čas" pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona in časa razpoložljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti: vožnja vozila; natovarjanje in raztovarjanje; pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega; čiščenje in tehnično vzdrževanje; vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.. Zato
ni mogoče samo na podlagi potnih nalogov oziroma evidence tožene stranke sklepati o tem, da vtoževane nadure niso bile opravljene, temveč je treba pri ugotavljanju delovnega časa upoštevati določbo 3. člena ZDCOPMD. Bistveno je, da je mogoče število ur, ki jih je tožnik opravil, ugotoviti na podlagi tahografov, saj potni nalog ne izkazuje vseh postankov ter počitkov, ki so obligatorni pri vožnji in se ne štejejo v delovni čas. Za odločitev o plačilu nadur je torej bistveno, da se na podlagi podatkov iz tahografa ugotovi ure vožnje, ki jih je tožnik opravil, prav tako tudi ure natovarjanja in raztovarjanja, eventualni servisi oziroma tehnično vzdrževanje ipd.. Le na podlagi tako ugotovljenih dejstev lahko sodišče ugotovi, koliko ur je tožnik dejansko delal v posameznem mesecu.
Druga tožeča stranka je s prenosom terjatve, ki jo je imela prvo tožeča stranka do nje postala upnik in dolžnik iste terjatve. Ker je navedena odškodninska terjatev na podlagi pogodbe z dne 10.7.2006 prenehala, predložitev navedene pogodbe v pravdi VI Pg 170/2006 ni in ne more biti okoliščina, ki bi spremenila izid omenjene pravde v prid drugo tožeče stranke.
osebni stečaj - prodaja premoženja v stečajnem postopku - izklicna cena - soglasje ločitvenega upnika
Zgolj na očitno napačni vsebini poziva sodišča ločitvenemu upniku k podaji mnenja za nameravano obliko prodaje ni mogoče utemeljevati, da bi sodišče o načinu prodaje lahko sklepalo zgolj ob soglasju ločitvenega upnika.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 101, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid
Čeprav je v konkretnem primeru Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (103. člen ZPIZ-1) za tožnika podala mnenje, da ne obstaja podlaga za odpoved brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, ker je tožnik hkrati starejši delavec, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev denarnega nadomestila iz naslova brezposelnosti, je tožena stranka iz utemeljenih odpovednih razlogov, skladno z določbama 4. alinee 1. odstavka 88. in 1. odstavka 116. člena ZDR, tožniku (invalidu) zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu livar II. Tožena stranka tako znotraj družbe kot pri drugih zunanjih delodajalcih, na katere je naslovila prošnje za tožnikovo zaposlitev, ni našla možnosti, da bi tožniku ponudila ustrezno delo, ki bi bilo skladno z omejitvami iz invalidske odločbe.
ZDR člen 109, 109/1, 112, 112/1, 112/1-4. ZDCOPMD člen 3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače - odpravnina - nepravočasno izplačilo plač - delovni čas - mobilni delavci - službeno potovanje
Zamude pri izplačilu plače so objektivni pogoj za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter same po sebi utemeljujejo odločitev delavca, da izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Delavec je v delovnem razmerju šibkejša stranka, ki je zaradi odpovedi tudi socialno ogrožena, zato ni mogoče šteti, da se strinjanja z izplačevanjem plače po zakonsko določenem roku, če nadaljuje z delom kljub zamudam oziroma ne poda izredne odpovedi takoj, ko so izpolnjeni pogoji iz 4. alineje prvega odstavka 112. člena ZDR, oziroma da soglaša z zamudami. Določba prvega odstavka 112. člena namreč pomeni, da se delavec lahko kadarkoli svobodno odloči, ali bo v zakonsko določenih primerih delodajalčevih kršitev pravic oziroma neizpolnjevanja obveznosti, izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, mora pa predhodno pisno opomniti delodajalca, da ne izpolnjuje ali da krši obveznosti, in mora pisno opozoriti inšpektorja za delo o tem.
V koliko je toženo stranko zavezoval ZDCOPMD, bi moral izvedenec ugotavljati delovni čas tožnika v skladu z določbo 3. člena tega zakona. Izvedenec se ni oprl na to določbo, temveč je upošteval zgolj podatke iz potnih nalogov, ki pa ne morejo biti osnova za izračun delovnega časa po ZDCOPMD, saj v njih niso navedeni obvezni počitki po ZDCOPMD oziroma po evropski regulativi.
ZDR člen 86. ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/1, 354, 355.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - brez navedbe razloga - odjava iz socialnih zavarovanj - pobotni ugovor - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožena stranka je tožnika odjavila iz zavarovanj. Takšen način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitve je nezakonit, zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, na ugotovitev trajanja delovnega razmerja do dne zaposlitve pri novem delodajalcu ter da je tožena stranka dolžna tožnika za sporno obdobje prijaviti v socialna zavarovanja, utemeljen.
Tožena stranka je pripravljalni vlogi navajala, da ji je zaradi ravnanja tožnika nastala škoda, da zato tožniku ne dolguje ničesar več, ter da zato zoper njega uveljavlja nasproti zahtevek. Sodišče prve stopnje se je do navedenega opredelilo in zapisalo, da tožena stranka nasprotne tožbe ni vložila, njene navedbe pa tudi niso dovolj določne, da bi sodišče lahko štelo, da uveljavlja pobotni ugovor, zato o zatrjevani odškodninski odgovornosti tožnika ni odločalo. Odločitev sodišča prve stopnje v tem delu ni pravilna, saj predstavljajo navedbe tožene stranke glede nastale škode, za katero naj bi bil odgovoren tožnik, pobotni ugovor. Tožena stranka je navedla, da ima nasproti tožniku terjatev, ki jo je opredelila po višini, ter da mu zaradi te terjatve ne dolguje ničesar več. Tožena stranka je prav tako navedla dejstva, relevantna za presojo ugotavljanja obstoja njene terjatve, na podlagi navedb pa je tudi mogoče opredeliti pravno naravo terjatve, ki jo je navedlo že sodišče prve stopnje. Ker sodišče prve stopnje o terjatvi tožene stranke, ki jo je uveljavljala v pobot, ni odločalo, je kršilo določbo tretjega odstavka 324. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP .
ZFPPIPP člen 121, 235. ZPP člen 142, 142/4, 149, 149/6, 224, 224/4.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja – vročanje – nepravilna vročitev – vročilnica – javna listina – izpodbojna domneva – neverodostojnost
Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje pravilnost vročitve in resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ustvarja izpodbojno domnevo o tem, kdo in kdaj je prejel sodno pisanje. Resničnost dejstev, ki iz nje izhajajo, je mogoče ovreči samo s konkretnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim navajanjem o nepravilnosti vročitve.
odpust obveznosti - ugovor - vrednost premoženja - nezadostno prizadevanje dolžnika za zaposlitev - razpolaganje s premoženjem
Neizkazano zadostno prizadevanje dolžnika, da bi si našel zaposlitev, je ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP. Takšnega ugovora pritožnik ni uveljavljal v ugovoru, zato so te navedbe neupoštevna pritožbena novota. Takšne nove okoliščine bi pritožnik lahko uveljavljal le z novim ugovorom, ki ga v skladu z 2. točko 404. člena ZFPPIPP lahko vloži do izteka preizkusnega obdobja.
obnova postopka - predlog - nova dejstva - novi dokazi - rok za vložitev predloga
Predlog za obnovo postopka se vloži v 30 dneh, v primeru iz 10. točke 394. člena ZPP od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka 396. člena ZPP). Zato bi morala tožena stranka predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dne od takrat, ko je izvedela za nova dejstva (okoliščino, da se je tožnica upokojila) in ne šele takrat, ko je tožena stranka nove dokaze pridobila. Glede na to, da se je tožena stranka sklicevala, da je izvedela za upokojitev tožnice ob izvrševanju pravnomočne sodbe sodišča in glede na to, kdaj je po trditvah tožnice tožena stranka izvršila pravnomočno sodbo, bi tožena stranka morala predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dneh od takrat, ko je zvedela za to okoliščino in ne šele v 30 dneh, od takrat, ko je pridobila ustrezne odločbe ZPIZ. Zakon namreč govori o tem, kdaj je stranka mogla navesti nova dokazila, ne pa kdaj jih je dobila.