predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - pravočasna dopolnitev predloga - pravočasna predložitev izjave o premoženjskem stanju
Ugotovitev izpodbijanega sklepa, da tožnik v spis ni pravočasno vložil zahtevane dokumentacije, je protispisna. Sodišče je 29. 8. 2019 prejelo tožnikovo izjavo o umiku tožbe, k izjavi pa je pripeta tudi izjava o premoženjskem stanju tožnika in njegovih družinskih članih ter soglasje, da lahko sodišče zaradi ugotavljanja materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev po uradni dolžnosti pridobi podatke. Ker je tožnikova pooblaščenka poziv za predložitev podatkov, potrebnih za odločanje o taksni oprostitvi, prejela med sodnimi počitnicami (k list. št. 16 pripeta povratnica), je predložitev izjave o premoženjskem stanju s soglasjem za pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti pravočasna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029039
OZ člen 439, 455, 619, 642, 642/3. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-10.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - podjemna pogodba - pravica do plačila - nedovoljeni pritožbeni razlogi - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - ugovor zapadlosti terjatve
Tožena stranka ni trdila, da je morebitne napake grajala v zakonskem roku. Zato je treba šteti, da je dobavo blaga oziroma delo potrdila.
izvršba na nepremičnine - izvršilna dejanja - ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev sodnega cenilca - dopolnilno mnenje - stroški in nagrada sodnega cenilca - izvršilni stroški - potrebnost za izvršbo
Upnik je predlagal izvršbo na nepremičnino, ki se po določbi 167. člena ZIZ opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo. Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve (prim. drugi odstavek 178. člena ZIZ).
Cenitev nepremičnine oziroma dopolnitev cenitve je vsekakor potrebna za konkretno izvršbo, zato je sodišče prve stopnje stroške, ki so nastali zaradi izdelave dopolnilnega cenitvenega mnenja, pravilno naložilo dolžniku v plačilo.
nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne
Že zaradi dejstva, da tožnik v dopolnitvi tožbe ni navedel vrednosti spornega predmeta, na kar je bil izrecno pozvan, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.
Rubež gotovine predstavlja eno izmed izvršilnih dejanj v izvršbi na premičnine, medtem ko izročitev gotovine izvršitelju s strani dolžnika predstavlja njegovo prostovoljno izpolnitev, h kateri je izvršitelj dolžan dolžnika pozvati pred opravo izvršilnega dejanja (prvi odstavek 53. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja - Pravilnik). V kolikor bi v obravnavanem primeru prišlo do rubeža gotovine, bi izvršitelj to izkazoval z rubežnim in cenilnim zapisnikom, v katerem bi bilo zapisano, kateri denar je zarubil. Glede na navedeno in pobotnico v spisu, je tako mogoče zaključiti, da je 23. 5. 2019 izvršitelj le prevzel gotovino od dolžnika v smislu njegove prostovoljne izpolnitve, kar je skladno z drugim odstavkom 53. člena Pravilnika tudi dolžan storiti, in rubež gotovine tako v tem primeru ni bil opravljen. Na podlagi izvršiteljevega poročila o neuspešnem rubežu dne 7. 5. 2019, iz katerega izhaja, da dolžnik na naslovu, kjer se je opravljal rubež, nima rubljivih predmetov, je tako sodišče prve stopnje izvršbo na podlagi prvega odstavka 88. člena ZIZ pravilno ustavilo.
Glede na to, da je na menični izjavi in prilogi k menični izjavi pri podpisu izrecno in jasno navedeno „podpis izdajateljice menic - A., d. o. o.,“ ter „podpis meničnih porokov (avalistov) - B. B.“, ni utemeljeno zavzemanje, da se je toženec podpisal dvakrat kot zakoniti zastopnik družbe.
izvršba na plačo in druge stalne denarne prejemke - prejemki, izvzeti iz izvršbe - nadomestilo za primer brezposelnosti
Nadomestilo za primer brezposelnosti ni prejemek, ki bi bil izvzet iz izvršbe (101. člen ZIZ), temveč ga zakon uvršča pod denarni prejemek, ki je enakovreden plači, in na katerega je z izvršbo mogoče poseči skladno z omejitvami, ki jih določa 102. člen ZIZ. Glede na to bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru sklep o izvršbi vročiti v izvrševanje Zavodu RS za zaposlovanje.
V primeru vročitve po fikciji je stranka (ob odsotnosti napak pri vročanju) na podlagi puščenega obvestila seznanjena, kako lahko doseže seznanitev z vsebino pisanja (z dvigom pisanja na pošti v roku 15 dni), in s posledicami, če ne bo ravnala, kot je navedeno v obvestilu (nastop fikcije vročitve). Glede na navedeno je stranki treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji ni bila pravilna oziroma da je podana napaka pri vročanju.
nezgodno zavarovanje oseb - zavarovalnina za telesno poškodbo - splošni pogoji zavarovanja - stroški zdravljenja - varstvo potrošnikov - nezgoda - nenadna in nepredvidljiva poškodba - polica o življenjskem zavarovanju - določila v zavarovalni polici - zavarovalno kritje - obseg zavarovalnega kritja - postopek v sporu majhne vrednosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog - stroški pravdnega postopka - nepriznani stroški
Tožnikovo sklicevanje na splošne pogoje pogodbe, ki naj bi bili nejasni in nepošteni, ni utemeljeno, saj s podpisom zavarovalne police, v kateri je jasno naveden obseg kritja, ni dokazal, da je bil prepričan, da bo v primeru nezgode upravičen tudi do vseh stroškov zdravljenja.
gospodarski spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - litispendenca - izdaja sodbe - pisna izdelava sodbe - obrazložitev sodne odločbe - izdelava obrazložitve odločbe po drugem sodniku
S sodbo na red. št. 31 spisa je bilo ponovno odločeno o zahtevku, ki je že predmet odločitve z nepravnomočno sodbo z dne 8. 6. 2010 na red. št. 24 spisa in o katerem torej še teče pravda. Iz tega razloga je sodba na red. št. 31 spisa obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 231, 232, 232/4, 382, 382/1. ZPP člen 137, 319, 339, 339/2-8.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - verjetnost terjatve - narok za začetek stečajnega postopka - zaslišanje dolžnika - neopravičen izostanek z naroka
Ker je dokazni predlog za svoje zaslišanje dolžnik podal v okviru trditev, ki se nanašajo na temelj njegove zatrjevane obveznosti, pravna narava njegove obveznosti pa je vsaj v delu, ki se nanaša na judikatno terjatev, že presegla podane trditve (kot je sodišče druge stopnje že pojasnilo, o njej v tem postopku ne more ponovno odločati), sodišču prve stopnje pravilno ni bilo potrebno izvajati dokaza z zaslišanjem dolžnika. S tem, ko sodišče pravilno ni zaslišalo dolžnika, saj to za ugotavljanje verjetnosti terjatve ni bilo potrebno (četrti odstavek na 3. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa), ni v ničemer kršilo dolžnikove pravice do izjave.
Slednjo je potrebno razlikovati od zaslišanja stranke v dokazne namene.
Četudi bi upnik lahko dosegel poplačilo v drugem postopku, lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku.
gospodarski spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - nedovoljen pritožbeni razlog
Napačna oz. nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v pritožbenem postopku zoper sodbo na podlagi pripoznave po določbi tretjega odstavka 338. člena ZPP ni dopusten pritožbeni razlog.
SPZ člen 68, 149. OZ člen 299, 395, 1019. SZ-1 člen 24, 24/5, 41.
postopek v sporu majhne vrednosti - odgovornost lastnika stanovanja - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov - stroški rezervnega sklada - ugovor zastaranja - zakonite zamudne obresti
Toženec, ki je lastnik stanovanja, ki ga je oddal v najem, je glavni dolžnik za plačilo stroškov stanovanjskega sklada in subsidiarni dolžnik za plačilo obratovalnih stroškov ter glavni dolžnik za plačilo stroškov vzdrževanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00029312
URS člen 23. ZASP člen 81, 81/1, 81/2, 168. ZPP člen 212, 339, 339/2-10.
avtorske pravice - kršitev avtorskih pravic - običajni honorar - plačilo avtorskega honorarja - neizvedba glavne obravnave - izvedensko mnenje kot dokaz - določitev vrednosti spornega predmeta
Sodišče druge stopnje je s sklepom opr. št. V Cpg 11/2018 z dne 27. 9. 2018 razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje opr. št. IV Pg 964/2017 z dne 16. 10. 2017 le zato, ker je bilo treba v ponovljenem postopku navesti razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka. Kršitev iz predhodnega postopka pa je bilo mogoče odpraviti brez izvedbe novih procesnih dejanj in bi bila nova glavna obravnava nesmiselna, prazna in sama sebi namen. Isti cilj je bilo mogoče doseči tudi brez nje.
Vsaka metoda, ki je ekonomsko preverljiva in logična, je dopustna za ugotavljanje običajnega honorarja. Z upoštevanjem količine prodanih pijač je izvedenec zagotovil prav to, kar trdi tožeča stranka, to je, da nadomestilo z večanjem količin proporcionalno raste. Sodišče kot zaključno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje kot podlago svoje odločitve upoštevalo metodo izvedenca, ki je kot izhodišče za ugotovitev izračuna običajnega honorarja, upošteval prav dogovor, ki sta ga strani dosegli v preteklosti za odkup avtorskih pravic za Hrvaško, BiH in Makedonijo in ga je korigiral glede na prodane količine.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v delu vtoževane glavnice iz naslova plačanih, oziroma odmerjenih stroškov za zastopanje po odvetnikih za potrebe sklenitve izvensodne poravnave, kršilo določbe prvega odstavka 7. člena in drugega odstavka 214. člena ZPP, ker je utemeljenost tega dela zahtevka presojalo izven trditev toženca in neprerekanih tožničinih trditev ni štelo za priznane.
plača - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - transformacija pogodbe o zaposlitvi - drugo ustrezno delovno mesto
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, ki je skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Višjega delovnega in socialnega sodišča, navedeno v obrazložitvi, da delavec, ki je že redno zaposlen po pogodbi o zaposlitvi, tudi če dejansko opravlja druga dela od tistih, ki so določena v njegovi pogodbi o zaposlitvi, v sodnem sporu ne more zahtevati ugotovitve oz. sklenitve drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe, saj sodno varstvo za tak primer ni predvideno. Delavec ima namreč pravico zahtevati izstavitev pogodbe o zaposlitvi le v primeru, če pisna pogodba ni sklenjena in opravlja delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je že redno na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposlen pri delodajalcu in opravlja druga dela od tistih iz pogodbe o zaposlitvi.
Pogodba o zaposlitvi za delovno mesto pomožni delavec II ni bila fiktivna pa tudi navidezna ne. Tožnica je bila po tej pogodbi zaposlena pri toženi stranki in v vtoževanem obdobju tudi ni opravljala ves čas dela delovnega mesta kuhar IV. Pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas se ne more transformirati v pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, kot navaja tožnica v pritožbi, saj za kaj takega ni zakonske podlage. ZDR-1 možnost transformacije delovnega razmerja predvideva le za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, ko se delovno razmerje po nezakonito sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas trasformira v delovno razmerje za nedoločen čas. Ker tožnica ni v tem obdobju opravljala ves delovni čas del delovnega mesta kuhar IV, vsaj s strani tožene stranke ni bilo volje, skleniti pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto. Sodišče prve stopnje zato z zavrženjem tožbe v tem delu ni storilo s pritožbo očitane absolutne bistvene kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in tudi ni kršilo 22. in 14. člena Ustave RS.
odškodninska odgovornost delodajalca - teorija jajčne lupine - vzročna zveza
Pritožba utemeljeno izpodbija ugotovitve izvedenca glede vzroka nastanka okvare vratne hrbtenice. V skladu s teorijo jajčne lupine v okoliščinah konkretnega primera ne more biti izključni razlog za zavrnitev odškodninske odgovornosti toženk po temelju zgolj dejstvo, da ima tožnica prirojen ožji spinalni kanal in degenerativne spremembe hrbtenice. To dejstvo bi bilo odločilno le v primeru, če bi izvedenec ugotovil, da je pri tožnici prišlo do zdravstvenih posledic zgolj zaradi ožjega spinalnega kanala in degenerativnih posledic. Če pa bi izvedenec ugotovil, da se je okvara hrbtenice pri tožnici razvila zaradi opravljanja dela, pa bi opravljanje dela bilo v vzročni zvezi z nastankom škodljive posledice, ne glede na to, da ima tožnica prirojen ožji spinalni kanal in degenerativne spremembe hrbtenice. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje in ugotovitev izvedenca, ugotovilo, da je tožnica delala za tekočim trakom, v hitrem tempu, sede, da je vratna hrbtenica občasno v prisilnem položaju in da stalno ročno dviguje 2,5 kg do 3 kg na višino. Pri tem pritožbeno sodišče dvomi, da takšno delo ne more biti v vzročni zvezi z nastankom težav z vratno hrbtenico. Izvedenec v tem delu na da jasnega odgovora, ki bi odklonil vsak dvom v to, da je lahko dolgoletno opravljanje takšnega dela povzročilo težave z vratno hrbtenico, zato na podlagi takšnega mnenja sodišče prve stopnje ni moglo sprejeti pravilnega stališča, da vzročna zveza ni podana.
Za utemeljenost obogatitvenega zahtevka morajo biti hkrati izpolnjeni pogoji: obogatitev, prikrajšanje na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja. V konkretnem primeru je še vedno obstajala pravna podlaga za izplačevanje delne invalidske pokojnine od 4. 4. 2012 v nižjem znesku (207,25 EUR) in šele od 1. 3. 2007 pravna podlaga za izplačevanje delne invalidske pokojnine v višjem znesku (275,80 EUR), zaradi česar tudi ni mogoče govoriti o prehodu premoženja brez pravne podlage, kot to določa 190. člen OZ. To pa v konkretnem primeru pomeni, da ni bil izpolnjen eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve oziroma obogatitve, zaradi česar tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Dejstva, da sta tožnika vedela, da morata spoštovati konkurenčno prepoved in da je prvi tožnik enkrat v preteklosti že zaprosil toženo stranko za soglasje za opravljanje določenih del, ne utemeljujejo drugačne presoje subjektivnega odnosa tožnikov do očitane kršitve, ki temelji na ugotovitvi, da tožnika nista vedela, da delo, ki sta ga opravljala, sodi v dejavnost tožene stranke. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v konkretnem primeru, ni dokazan. Odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je namreč podan, če je delavcu mogoče očitati hujšo obliko krivde, naklep ali hudo malomarnost. Ni dvoma, da tožnikoma glede na ugotovljena dejstva ni mogoče očitati naklepnega ravnanja, prav tako pa tudi ne hude malomarnosti, ki pomeni zanemarjanje tiste skrbi, ki se pričakuje od povprečnega delavca na istih ali podobnih delovnih mestih pri delodajalcu, zato odpovedni razlog ni podan.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 8/1, 8/1-1, 9, 9/1, 10, 10/4.
dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - dodatek za nevarne naloge - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku tožnika ugodilo na podlagi zmotnega materialnopravnega stališča, da mu pripadajo vtoževani dodatki na podlagi dejanskega opravljanja dela v pogojih oziroma okoliščinah iz prvega odstavka 8., prvega odstavka 9. in prvega odstavka 10. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, pri tem pa ni upoštevalo, da bi za ugoditev tožbenemu zahtevku tožnik moral za vsakega izmed navedenih treh dodatkov izpolniti tudi pogoj določitve s strani ministra oziroma na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM. Presoja okoliščin in določitev dodatka je v pristojnosti ministra, in ne sodišča.