lastninska pravica na nepremičnini - klet - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - individualni del - zemljiškoknjižni podatki - pogodbeni prenos lastninske pravice - katastrski podatek
V skladu s prvim odstavkom 11. člena SPZ se šteje (domneva), da je lastnik nepremičnine tisti, ki je (kot tak) vpisan v zemljiško knjigo. Obstoj te domneve je povezan (tudi) z okoliščino, da je v našem pravnem sistemu (v skladu z 49. členom SPZ) konstitutivna predpostavka za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom njen vpis v zemljiško knjigo. Klet kot individualni prostor sicer (upoštevaje tretji odstavek 4. člena SZ-1) lahko predstavlja sestavni del posameznega dela ali pa mu (v nasprotnem primeru) pripada. Vendar pa je potrebno tudi za presojo z njo povezanih lastninsko-pravnih vprašanj upoštevati zemljiško-knjižne vpise (zemljiško-knjižno stanje).
odločitev o pravdnih stroških - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - pravočasna priglasitev stroškov postopka
Za določitev vrednosti spornega predmeta ni pravno pomembno, kolikšna vrednost spornega predmeta je navedena na prvi strani sodbe sodišča prve stopnje in na prvi strani sodbe sodišča druge stopnje, kot tudi ne, kolikšno vrednost spornega predmeta sta pravdni stranki označili na prvih straneh posameznih vlog. Kot vrednost spornega predmeta se vzame vrednost glavnega zahtevka (glej prvi odstavek 39. člena ZPP).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029310
DZ člen 157, 157/2, 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stiki med starši in otroki - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - odvzem pravice do stikov z otrokom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - otrokova korist - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neopredelitev do dokaznih predlogov
Po utrjenem stališču sodne prakse se z začasno odredbo uredi položaj, kadar so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje.
Sodišče se resda ni izrecno izreklo o listinah, ki jih je predlagateljica priložila predlogu, niti ni pridobilo policijskih spisov. Ker pa je po pridobitvi mnenja CSD lahko dovolj zanesljivo ocenilo, da iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe ne izhaja verjetnost, da bi bil razvoj otrok zaradi očetovih ravnanj ogrožen v taki meri, da bi to narekovalo takojšnjo prepoved stikov oziroma njihovo omejitev na minimalen čas in pod nadzorom CSD, zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana.
nakup nepremičnine na javni dražbi - sklenitev prodajne pogodbe - predmet nakupa - predmet prodaje - klavzula videno - kupljeno - manjša površina nepremičnine - znižanje kupnine - stvarna napaka nepremičnine - skrita napaka - pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako - pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - ničnost pogodbenega določila
V obravnavani zadevi sta tožnika na tretji javni dražbi od tožene stranke kupila nepremičnino. Po sklenitvi prodajne pogodbe je tožena stranka tožnikoma poslala Poročilo o oceni vrednosti nepremičnine. Predmet prodajne pogodbe je bila nepremičnina površine 207 m², medtem ko tožnika trdita, da iz prejetega poročila izhaja, da je površina nepremičnine 188,47 m², zato uveljavljata znižanje kupnine zaradi stvarne napake, ki je bila toženi stranki znana.
Toženi stranki je bila napaka znana, zato je skladno z drugim odstavkom 466. člena OZ klavzula videno - kupljeno (glede površine nepremičnine), vsebovana v drugem odstavku 5. člena prodajne pogodbe, nična.
formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Sicer pa sodnik v skrajšanem postopku po uradni dolžnosti najprej opravi t.i. formalni preizkus obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP), pri katerem ugotavlja, ali ima obtožni predlog morebitne formalne pomanjkljivosti. Če sodnik pri tem ugotovi, da ima obtožni predlog kakšne formalne napake, v skladu z 76. členom ZKP pozove vložnika, naj obtožni predlog dopolni in mu za to določi primeren rok.
Materialni oziroma vsebinski preizkus obtožnega predloga pa je faza, ki sledu predhodnemu formalnemu preizkusu in obsega presojo, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP. V tej fazi sodišče sprejme svojo odločitev, ne da bi vložnika pozvalo k dopolnitvi oziroma vsebinski popravi pomanjkljivega obtožnega predloga. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje obtožni predlog zavrglo zaradi materialne oziroma vsebinske pomanjkljivosti, zato poziva na dopolnitev tudi ni bilo dolžno poslati, niti to ni bilo potrebno, saj je tudi po presoji pritožbenega sodišča obtožni predlog vseboval vse potrebne sestavine v formalnem smislu. Zato se pritožbena izvajanja, s katerimi se višji državni tožilec zavzema za vrnitev obtožnega predloga v popravo, pokažejo kot neutemeljena.
motenje posesti - soposest - uporaba parkirišča - zadnje posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - nastavitev ovire
Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki jo določajo naslednje predpostavke: zunanja vidnost, izključnost, dostopnost in trajnost. Soposest pravdnih strank na spornem delu nepremičnine je bila na zunaj vidna, kar kaže uporaba parkirnih mest, parkirišče je bilo pred motilnim dejanjem trajno in izključno dostopno le pravdnim strankam, kar dokazujejo pogajanja pravdnih strank o načinu uporabe parkirnih mest, pretekla raba zemljišča (pred in po preureditvi nepremičnine), oznaka parkirišč, pretekli in sedanji prometni znaki, ki dovoljujejo oziroma so dovoljevali parkiranje le stanovalcem in toženki. Ali povedano bolj konkretno. Obstajal je krog uporabnikov tega dela nepremičnine, ki je bil določen; to so bili tožniki in toženka. Tretje osebe so uporabljale parkirišče naključno na skrivaj in brez vedenja pravdnih strank. Ta del nepremičnine ni bil namenjen parkiranju tretjih, ampak zgolj pravdnim strankam, ki so posest na ta način trajno izvrševale.
odločitev o pravdnih stroških - pravočasna priglasitev stroškov
V 3. odstavku 163. člena ZPP je med drugim eksplicitno določeno, da mora stranka povrnitev stroškov postopka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Če stranka stroškov ne priglasi najpozneje do konca obravnave, na kateri je zaključeno reševanje zadeve, jih kasneje ne more uspešno uveljavljati.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029224
ZNP-1 člen 42. DZ člen 161. ZST-1 člen 11, 11/6.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - predodelitev otroka - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba sodne poravnave - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - ugovor kot nesuspenzivno pravno sredstvo - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti - nasilje nad otrokom - spolna zloraba otroka - varstvo koristi otroka - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - predlog za oprostitev plačila sodne takse - redna brezplačna pravna pomoč
Ker je bilo dejansko stanje glede ogroženosti obeh otrok pri nasprotni udeleženki (nasilje, spolna zloraba) z zadostno verjetnostjo ugotovljeno že z izvedenimi dokazi, sodišču v fazi odločanja o utemeljenosti izdane začasne odredbe ni bilo treba izvesti ostalih s strani nasprotne udeleženke predlaganih dokazov. Ti bodo, vključno z morebitno postavitvijo izvedenca, izvedeni v nadaljnjem postopku.
Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot tistih, ki temu nasprotujejo.
odškodninska terjatev - zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - začetek teka zastaranja odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja
Nepoznavanje prava ne sodi med nepremagljive ovire za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, ki lahko zadržijo zastaranje.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zakonski znaki kaznivega dejanja - enkratno ravnanje - kolektivno kaznivo dejanje - ponavljajoče se ravnanje
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1 predstavlja kolektivni delikt, ki pojmovno zajema niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj, ki morajo biti časovno, krajevno in subjektivno povezane, kakor tudi, da če do izvršitvenega ravnanja pride zgolj enkrat, storilec načeloma ne bo odgovarjal za kaznivo dejanje v dokončani obliki, posamezen drobec za kaznivost pa lahko zadostuje, in sicer v primeru, ko storilec namerava sporno dejavnost opravljati še naprej. Teorija kazenskega prava navaja, da uporaba nedovršnega glagola v zakonskem opisu kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 praviloma ne izključuje kaznivosti enkratne storitve. Po ustaljeni sodni praksi za storitev tega kaznivega dejanja zadošča že eno izvršitveno ravnanje, v obravnavani zadevi prodaja prepovedane droge. Dokazna ocena okoliščin, ki kažejo na namen nadaljnje prodaje pa je dejansko vprašanje in sodišče na obstoj takega namena storilca lahko sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev, do katerih pride tekom dokaznega postopka.
SPZ člen 37, 37/1, 37/2, 99. ZPSPP člen 14. ZPP člen 360, 360/1.
varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja - dokazno breme - najemna pogodba - predmet najema - najem poslovnega prostora - pogodba o uporabi infrastrukture - možnost dostopa do prostorov - nerelevantne pritožbene navedbe
Ker je lastninska pravica načeloma neomejena, mora tožena stranka dokazati, da ima v konkretnem primeru na nepremičnini v lasti tožeče stranke kakšno pravico, ki ji daje podlago za vznemirjanje tožeče stranke.
varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - osnovna šola - premestitev - nadomestitev soglasja starša - določitev preživnine - potrebe otroka - zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - stiki med otrokom in starši - izvedensko mnenje
Neutemeljen je očitek sodišču, da pri določanju preživnine in pri določanju stroškov od tožnice ni terjalo, da stroške izkaže in je zato preživnino previsoko odmerilo. Sodišče prve stopnje je namreč natančno pojasnilo, glede katerih stroškov sta starša soglasna, katerim stroškom toženec ni oporekal in kako so sicer stroški izkazani, izpodbijanje višine teh stroškov šele v pritožbi in nasprotovanje ugotovljeni višini, pa še to pretežno pavšalno, ni utemeljeno.
Po četrtem odstavku 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena ZUJF se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00029314
ZPP člen 7, 116, 212, 337, 337/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo procesnega dejanja - zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - bolezen stranke - bolniški stalež - opravičljiv vzrok za zamudo - zakrivljena zamuda - trditveno in dokazno breme - nesklepčen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pomanjkljive navedbe - nedovoljena pritožbena novota - zastopanje stranke po pooblaščencu - odvetnikova odgovornost - profesionalna skrbnost odvetnika
V primeru, ko stranke zastopa pooblaščenec, ki je pravni strokovnjak, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko uspešen le v primeru, če bi se zatrjevale in izkazovale okoliščine, ki bi ne le laični stranki, temveč tudi pooblaščencu preprečevale pravočasno plačilo takse ali vložitev predloga za taksno oprostitev.
skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - razporeditev - vlaganja po razpadu zakonske skupnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nasprotni tožbeni zahtevek - obogatitveni zahtevek
Odločitev o obsegu skupnega premoženja oziroma odločitev o deležih na skupnem premoženju je pravilna in v tej smeri ni prišlo do zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter do zmotne uporabe materialnega prava.
Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, ko je pri razdelitvi skupnega premoženja upoštevalo toženkina vlaganja po razpadu življenjske skupnosti (prispevek k ohranitvi premoženja). V tem delu je podana zmotna uporaba materialnega prava, saj sodišče prve stopnje za predmetni zaključek ni imelo pravne podlage. Toženka je namreč, kljub izvedenemu materialnemu procesnemu vodstvu s strani sodišča prve stopnje, ves čas vztrajala, da je treba predmetna vlaganja upoštevati pri odločanju o višini deležev na skupnem premoženju. Toženka bi morala v tem delu postaviti ustrezen (nasprotni) obogatitveni zahtevek, zato ne obstoji materialnopravna podlaga za predmetno odločitev o zmanjšanem izplačilu tožnika iz naslova skupnega premoženja.
odškodninska odgovornost - pretep - prekoračeni silobran - dejansko stanje - dokazna ocena izpovedi prič - soprispevek oškodovanca
V pretepu med pravdnima strankama, je tožena stranka prekoračila silobran. Tožnik je toženca stisnil za vrat in ga tiščal ob ograjo, vendar se je toženec izvil iz prijema in tožnika odrinil. Nato pa je tožnika tako udaril s pestjo, da mu je zlomil nos in je utrpel pretres možganov, toženec sam pa si je zlomil roko. Takšna obramba je bila pretirana in nesorazmerna, zato je podan prekoračen silobran.
Ker je bila prvotožeča stranka na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezno zavarovanje v Republiki Avstriji, to pomeni, da se ji, upoštevaje prej navedeno določbo, preneha izplačevati sorazmerni del družinske pokojnine. Posledično pa se tudi drugotožeči stranki preneha izplačevati sorazmerni del vdovske pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031102
ZPP člen 183, 286, 286/3, 337, 337/1. OZ člen 41, 86, 94.
ničnost pogodbe - neobstoječa pogodba - sposobnost za razsojanje - poslovna nesposobnost - sklenitev pogodbe - pogodba poslovne nesposobne osebe - pogodbena volja - pravočasen dokazni predlog - prekluzija dokazov - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov
Na podlagi ugotovitve, da je bila pogodba, datirana z dnem 15. 2.2007, s katero je toženka prodala sporni del nepremičnin tožniku, sestavljena in podpisana po letu 2007, ko toženka ni bila (več) sposobna za razsojanje in se ni več zavedala, kaj podpisuje oziroma kakšno pogodbo sklepa, je pravilen zaključek, da je takšna pogodba neobstoječa oziroma nična.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve
Prvotoženec je razpolagal s pogodbo o odsvojitvi nepremičnine z dne 21. 7. 2016 in s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 15. 12. 2016, tožeča stranka pa je vložila tožbo zaradi plačila obravnavane terjatve septembra 2018 in predlog za začasno odredbo aprila 2019, tako da je med razpolaganji in predlagano začasno odredbo minilo cca 2,5 leti. Tudi če je do odsvajanj prvotoženca prišlo po vložitvi prve tožbe tožeče stranke, ki jo je po njenih trditvah v predlogu za izdajo začasne odredbe vložila pri Okrožnem sodišču v Mariboru primarno zaradi povračila 99.460,00 EUR in plačila uporabnine 97.500,00 EUR, slednja nima zveze z obravnavano odškodninsko terjatvijo, ki jo želi tožeča stranka zavarovati.
Tožeča stranka tudi ni pojasnila razlogov zakaj je odlašala z vložitvijo tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe.
V dejanskih okoliščinah tega primera je prvotoženec izpodbil verjetno nevarnost, da je zaradi njegovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.