nakup nepremičnine na javni dražbi - sklenitev prodajne pogodbe - predmet nakupa - predmet prodaje - klavzula videno - kupljeno - manjša površina nepremičnine - znižanje kupnine - stvarna napaka nepremičnine - skrita napaka - pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako - pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - ničnost pogodbenega določila
V obravnavani zadevi sta tožnika na tretji javni dražbi od tožene stranke kupila nepremičnino. Po sklenitvi prodajne pogodbe je tožena stranka tožnikoma poslala Poročilo o oceni vrednosti nepremičnine. Predmet prodajne pogodbe je bila nepremičnina površine 207 m², medtem ko tožnika trdita, da iz prejetega poročila izhaja, da je površina nepremičnine 188,47 m², zato uveljavljata znižanje kupnine zaradi stvarne napake, ki je bila toženi stranki znana.
Toženi stranki je bila napaka znana, zato je skladno z drugim odstavkom 466. člena OZ klavzula videno - kupljeno (glede površine nepremičnine), vsebovana v drugem odstavku 5. člena prodajne pogodbe, nična.
izločitev sodnika - zavrženje zahteve - prepozna zahteva
Pravno podlago, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje predstavlja 72. člen ZPP. Po njej stranke lahko zahtevajo izločitev sodnika (1. odst.). Vendar morajo izločitev zahtevati takoj, ko izvejo, da je podan izločitveni razlog oz. najpozneje do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje (2. odst.) ter hkrati navesti okoliščine, na katere opirajo zahtevo, saj sodišče nerazumljive ali nepopolne vloge ne vrača v popravo ali dopolnitev (4. in 5. odst.). Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev je predsednik senata dolžan s sklepom zavreči (6. odst.). Slednje dejansko procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
URS člen 22. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5. DZ člen 290.
stiki otroka s staršem - ukinitev stikov z otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - omejitev stikov - stiki očeta z otrokom - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - kontradiktornost postopka - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic - vročanje pisanj pooblaščencu - nepravilna vročitev - prehodne določbe DZ
Iz ustavne zahteve po kontradiktornem postopku in pravice stranke, da se izjavi, izhaja tudi zahteva, da lahko odločitev sodišča veže le tiste osebe, ki so imele možnost sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana. Predlagateljici odgovor nasprotnega udeleženca na njen predlog ni bil vročen. To pa pomeni, da je bila njena pravica do izjave v postopku kršena. Zaupanje strank/udeležencev v sodni postopek temelji na pričakovanju, da so se imele možnost opredeliti prav do vseh navedb nasprotne stranke, zato okoliščina, ki jo navaja prvostopenjsko sodišče v pojasnilu o očitanih kršitvah, da so se navedbe iz odgovora na predlog ponovile v kasnejših vlogah nasprotnega udeleženca, ne sanira zatrjevane kršitve.
Stranki, ki ima pooblaščenca, se vabila vročajo prek pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno se ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po določbi petega odstavka 106. člena ZZZDR sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
ZPP člen 24, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 481/1, 481/1-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - gospodarski spor
Pravdni stranki sta gospodarski družbi (družbi z omejeno odgovornostjo), zato gre za gospodarski spor, za katerega je za sojenje pristojno okrožno sodišče.
motenje posesti - soposest - uporaba parkirišča - zadnje posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - nastavitev ovire
Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki jo določajo naslednje predpostavke: zunanja vidnost, izključnost, dostopnost in trajnost. Soposest pravdnih strank na spornem delu nepremičnine je bila na zunaj vidna, kar kaže uporaba parkirnih mest, parkirišče je bilo pred motilnim dejanjem trajno in izključno dostopno le pravdnim strankam, kar dokazujejo pogajanja pravdnih strank o načinu uporabe parkirnih mest, pretekla raba zemljišča (pred in po preureditvi nepremičnine), oznaka parkirišč, pretekli in sedanji prometni znaki, ki dovoljujejo oziroma so dovoljevali parkiranje le stanovalcem in toženki. Ali povedano bolj konkretno. Obstajal je krog uporabnikov tega dela nepremičnine, ki je bil določen; to so bili tožniki in toženka. Tretje osebe so uporabljale parkirišče naključno na skrivaj in brez vedenja pravdnih strank. Ta del nepremičnine ni bil namenjen parkiranju tretjih, ampak zgolj pravdnim strankam, ki so posest na ta način trajno izvrševale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029719
ZPP člen 226, 226/1, 228. OZ člen 190.
sofinanciranje športnih dejavnosti - zahtevek za izplačilo sredstev - pogodba o sofinanciranju - namenska poraba sredstev - vračilo nenamensko porabljenih sredstev - pogoji za sofinanciranje - neupravičena pridobitev - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - predložitev listine
Namenska poraba sredstev in izvedba celotnega programa še ne pomenita nujno, da je tožena stranka upravičena do celotnega zneska financiranja. Če tožeča stranka ob presoji zahtevkov ugotovi, da je realizirana vrednost oziroma realiziran obseg programa manjši od predvidenega za več kot 15 %, lahko temu ustrezno zmanjša izplačilo dodeljenih sredstev. Ko dodeljena sredstva izplača, njihovega zmanjšanja (in vračila) na podlagi pogodbe o sofinanciranju ne more več zahtevati. Vendar pa bi bila sredstva, ki bi bila nasprotni pogodbeni stranki nakazana preko te omejitve, nakazana brez pogodbene podlage in bi jih tožeča stranka tudi na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi lahko zahtevala nazaj.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - stiki - določitev stikov - izvedensko mnenje
Glede na že naveden čas izdelave izvedeniškega mnenja je neutemeljena navedba, da se stiki ne morejo ustrezno prilagajati v tako kratkih časovnih obdobjih. O prilagoditvi stikov je bilo sicer odločeno s sklepom o začasni odredbi, zoper katero toženec ni vložil ugovora.
ZOR člen 277, 279, 379, 379/2, 387, 387/2. OZ člen 1060. ZIZ člen 17.
denarna renta - občasna denarna terjatev - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - zastaranje - pretrganja zastaranja - pripoznava dolga - izražena volja strank - plačilo dolga - izjava volje s konkludentnimi dejanji - vezanost na izvršilni naslov
Konkretna terjatev iz naslova mesečne rente, ki izvira iz pravnomočne odločbe in zapade v plačilo po izdaji odločbe, je občasna terjatev, ki na podlagi drugega odstavka 379. člena ZOR (ki se v obravnavni zadevi uporablja skladno s 1060. členom OZ) zastara v treh letih.
Zastaranje se pretrga z dolžnikovo pripoznavo dolga, ki je lahko izrecna ali pa tudi konludentna, na primer z dolžnikovim plačilom dolga. Za presojo, ali je v obravnavnem primeru z dolžnikovimi nesporno opravljenimi plačili rente prišlo do pretrganja zastaranja, pa je tudi po oceni višjega sodišča treba ugotoviti dolžnikovo voljo v zvezi z opravljenimi plačili. Ker je bilo že iz upnikovih navedb v predlogu za izvršbo razvidno, da je dolžnik iz naslova dolgovane rente nekaj plačeval, vendar po upnikovem mnenju ne toliko, kot je dolžnik po izvršilnem naslovu dolgoval, dolžnik pa je obstoj svoje obveznosti zanikal, ni mogoče šteti, da je dolžnik z opravljenimi plačili pretrgal zastaranje v smislu drugega odstavka 387. člena ZOR. Ker pa je dolžnik v konkretnem primeru štel, da upniku ne dolguje ničesar oziroma da je s plačili, ki so bila nesporno opravljena, poravnal svojo obveznost v celoti, ni mogoče ugotoviti, da je s temi plačili pretrgal zastaranje predmetne terjatve, ki predstavlja razliko med dejansko dolgovano in že plačano rento.
Delnih plačil ob dolžnikovem zanikanju celotne obveznosti ni mogoče šteti kot pretrganja zastaranja, saj je odločilna dolžnikova volja, kaj naj se s plačili poravna. Za pripoznavo velja le toliko, kolikor je dolžnik izjavil v svoji volji. Delna pripoznava dolga (samo do določene višine) tako pretrga zastaranje le do pripoznanega zneska, ne pa tudi za presežek.
Po četrtem odstavku 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena ZUJF se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
ZSVarPre člen 1a, 5, 6, 6/3, 11, 20, 23.. ZUPJS člen 12.
denarna socialna pomoč - lastni dohodek družine
ZSVarPre torej predpisuje le način in obdobje upoštevanja dohodka in premoženja. Po 20. členu ZSVarPre se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Glede upoštevanja oseb in dohodka ter premoženja za ugotavljanje materialnega položaja pa ZSVarPre napotuje na ZUPJS.
ZUPJS dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ureja v 12. členu. Dohodki, ki se upoštevajo so določeni taksativno. Pomeni, da se med dohodke za ugotovitev materialnega položaja za ugotavljanje pravic iz javnih sredstev lahko upošteva le tiste, ki so eksplicitno določeni. Enako velja za lastni dohodek družine, ki se ugotavlja pri upravičenosti do denarne socialne pomoči. Posojilo oziroma denarni znesek, prejet iz naslova posojilne pogodbe, med dohodki iz 12. člena ZUPJS ni naveden. ZSVarPre v 23. členu dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in druge dohodke, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela, ureja kot občasne periodične dohodke, ki se, če so prejeti v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/2, 392.. ZPIZ-1 člen 110, 110-6. ZPIZ člen 72, 72/1, 72/1-2, 72/1-3.
vdovska pokojnina
Po sodni praksi pritožbenega sodišča 392. člen ZPIZ-2 glede varstva pravic družinskih članov ne zajema tudi prejšnjega 427. člena ZPIZ-1, ki je v 4. točki določal ugodnejše pogoje za vdovo, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljene po 2. ali 3. alineji 1. odstavka 72. člena ZPIZ, veljavnega do uveljavitve ZPIZ-1, prenehala po dopolnitvi 45. leta starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom starosti. Pomeni, da za odločitev v obravnavani zadevi niso odločilne določbe zakona, po katerem je bila tožnici oziroma otrokoma priznana družinska pokojnina, temveč morajo biti za priznanje obravnavane pravice izpolnjeni pogoji iz 53. člena ZPIZ-2 ali 392. člena ZPIZ-2 v zvezi s 110. členom ZPIZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029143
KZ-1 člen 227, 227/2. ZFPPIPP člen 34. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. ZGD-1 člen 498.
razlogi o odločilnih dejstvih - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - dokazna ocena sodišča prve stopnje - zakonski znaki kaznivega dejanja - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - posojila družbi namesto lastnega kapitala
Okoliščina, da se je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe zgolj sklicevalo na upnike, ki so našteti v izreku prvostopenjske sodbe (točka 13 obrazložitve), ni nezadostna, kot to sicer skuša prikazati zagovornica
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00029306
SPZ člen 24, 24/1, 25, 66, 66/1. URS člen 36. ZPP člen 154, 154/3.
varstvo lastninske pravice - solastninska pravica - upravičenja solastnika - izročitev ključev - izročitev nepremičnine v posest - lastninska tožba (rei vindicatio) - posest - soposest - način uporabe nepremičnine - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - sprememba zahtevka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - načelo dispozitivnosti - nesklepčnost - odločba sodišča - odločitev o stroških pravdnega postopka - sorazmerno majhen uspeh
Tožnika sta kot solastnika upravičena dostopati do sporne nepremičnine in jo uporabljati, saj sta dostopnost in razpoložljivost dva od ključnih elementov lastninske pravice.
V skladu z načelom dispozitivnosti lahko stranka v pravdi vselej zahteva manj, kot ji pripada, zato ni nikakršne ovire, da ne bi stranka zahtevala zgolj izročitve ključev, ne pa tudi izročitve nepremičnine v (so)posest.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
VSL00029923
ZPP člen 8, 286, 324, 324/4.
postopek javnega naročila - predmet pogodbe - namen pogodbe - novo naročilo - sklenitev nove pogodbe - dokazna ocena - prekluzija trditev
Namen javnega naročila in na njegovi podlagi sklenjene Pogodbe je bil delujoč registrafonski sistem. Na navedeno dejstvo, razpisno dokumentacijo, izvedena zaslišanja in izrecno pisno zavezo tožeče stranke, da bo sporne plošče dobavila, je sodišče prve stopnje oprlo zaključek, da je bila tožena stranka sporne plošče dolžna dobaviti zaradi izpolnitve Pogodbe, sklenjene na podlagi javnega naročila.
pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - vpogled v evidence - pisno soglasje
Na vsebino oziroma obvezne sestavine predloga je sodišče prve stopnje opozorilo tožečo stranko v sklepu s pozivom. Najmanj česar ni predložila po pozivu sta njeno soglasje po peti alineji in izjava po šesti alineji drugega odstavka 12. člena ZST-1. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi predložene davčne in matične številke samo pridobivalo podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, da je to vse razvidno iz javno objavljenega revidiranega letnega poročila in da je bilo poročilo s pojasnili revidirano s strani neodvisnega revizorja, ki je podal mnenje, da so pregledani računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja družbe. Sodišče ima na podlagi soglasja stranke v zakonu urejeno širšo pravico, saj sme pridobiti tudi podatke, ki so davčna tajnost, ti pa niso javno objavljeni pri AJPES. Smiselno enako velja za posebno izjavo, da so podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju popolni ter točni, za kar stranka prevzema premoženjsko odgovornost. Neutemeljeno se tožeča stranka sklicuje na odgovornost poslovodstva in revizorja za resničnost ter pravilnost računovodskih izkazov in da v konkretni zadevi posebna izjava ni bila potrebna. Oprostitev plačila sodnih taks je izjema od pravila o dolžnosti plačevanja in obvezne sestavine predloga predstavljajo minimum trditev stranke.
izvršba na delež družbenika - smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnino - dedovanje poslovnega deleža - deklaratorna narava vpisa v sodni register - ugovor se ne šteje za umaknjen - plačilni nalog - ugovorni razlog
Pogoj za dejansko opravo izvršilnih dejanj izvršbe na delež družbenika je dejstvo, da je delež na dolžnika kot družbenika že vpisan v sodnem registru. Če upnik zatrjuje, da razpolaga z listino, ki je primerna za spremembo lastninske pravice na deležu družbe, je potrebno v skladu s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ smiselno uporabiti določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine, in sicer 168. člen ZIZ.
SPZ člen 37, 37/1, 37/2, 99. ZPSPP člen 14. ZPP člen 360, 360/1.
varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja - dokazno breme - najemna pogodba - predmet najema - najem poslovnega prostora - pogodba o uporabi infrastrukture - možnost dostopa do prostorov - nerelevantne pritožbene navedbe
Ker je lastninska pravica načeloma neomejena, mora tožena stranka dokazati, da ima v konkretnem primeru na nepremičnini v lasti tožeče stranke kakšno pravico, ki ji daje podlago za vznemirjanje tožeče stranke.
najemna pogodba - najemnina - odpust dolga - bruto znesek
Bruto zneske najemnin, ki gredo tožnici skladno s sklenjeno najemno pogodbo, bo tožena stranka (za obdobje izteka odpusta plačevanja) morala pri izplačilu najemnine tožnici skladno z obstoječo davčno zakonodajo in določili najemne pogodbe najprej obračunati in odvesti ustrezne davščine, tožnici pa izplačati neto zneske.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti ugotovitve o vsebini pogodbenega dogovora. Obveznost vrnitve varščine ob poteku najemne pogodbe nedvoumno izhaja tako iz aneksa k najemni pogodbi kot iz najemne pogodbe. Vsebino takega dogovora so potrdile tudi priče.
Očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do navedbe, da toženec v knjigovodskih evidencah nima knjižene nobene obveznosti do tožnika, in da zato sodbe ni mogoče preizkusiti, ni utemeljen. Gre za indično dejstvo, ki bi v povezavi z drugimi dejstvi lahko potrjevalo toženčevo trditev, da njegova obveznost ne obstaja. Taka pomanjkljivost ne pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in še manj, da ne bi bilo mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti. Ob drugačnem zapisu pogodbe in z njim skladnih izpovedbah prič je šlo za osamljen indic. Izostanek izrecnega ovrednotenja v sodbi zato tudi ni mogel vplivati na njeno pravilnost.
Za ugoditev pravici do zdravljenja v tujini po 44. a členu ZZVZZ je torej treba najprej izčrpati vse možnosti zdravljenja v Sloveniji, šele nato se zavarovance napoti na zdravljenje v tujino. Tudi povračilo stroškov zdravljenja v tujini po tej določbi je pogojeno z izčrpanjem pogojev s predhodno odobritvijo zdravljenja v tujini. V obeh primerih se ugotavlja, ali so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja. Če je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, se šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod.