motenje posesti - soposest - uporaba parkirišča - zadnje posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - nastavitev ovire
Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki jo določajo naslednje predpostavke: zunanja vidnost, izključnost, dostopnost in trajnost. Soposest pravdnih strank na spornem delu nepremičnine je bila na zunaj vidna, kar kaže uporaba parkirnih mest, parkirišče je bilo pred motilnim dejanjem trajno in izključno dostopno le pravdnim strankam, kar dokazujejo pogajanja pravdnih strank o načinu uporabe parkirnih mest, pretekla raba zemljišča (pred in po preureditvi nepremičnine), oznaka parkirišč, pretekli in sedanji prometni znaki, ki dovoljujejo oziroma so dovoljevali parkiranje le stanovalcem in toženki. Ali povedano bolj konkretno. Obstajal je krog uporabnikov tega dela nepremičnine, ki je bil določen; to so bili tožniki in toženka. Tretje osebe so uporabljale parkirišče naključno na skrivaj in brez vedenja pravdnih strank. Ta del nepremičnine ni bil namenjen parkiranju tretjih, ampak zgolj pravdnim strankam, ki so posest na ta način trajno izvrševale.
ZPP člen 106, 108, 108/5, 324, 324/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 163.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov vloge - nepopolna vloga - pravni pouk - stroga presoja - stranke postopka - zapuščinski postopek - pravica do pritožbe - ustavna pravica do pritožbe - kršitev pravice do izjave
Ni dvoma, da mora stranka vložiti pritožbo v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, sicer sodišče tako vlogo zavrže. Vendar pa mora sodišče, če želi uporabiti tako strogo sankcijo, stranke poprej v pravnem pouku jasno in razumljivo poučiti o tem, katere sestavine mora pritožba vsebovati. V pravnem pouku je treba stranko poučiti tudi, v koliko izvodih mora vložiti pritožbo.
Pravni pouk, ki nalaga pritožniku, da je treba pritožbo vložiti v "zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko", je nejasen in nedoločen, poleg tega pa tudi zavajajoč, saj je govora o nasprotni stranki v ednini, zato je mogoče sklepati, da naj bi bila nasprotna stranka le ena (in posledično potreben le en dodaten izvod pritožbe). To je še toliko bolj upravičeno v primeru, ko gre za zapuščinski postopek, kjer število strank ni že od vsega začetka tako jasno definirano kot npr. v pravdnem postopku, kdo so stranke postopka, pa tudi ni razvidno npr. iz glave (uvoda) sklepa.
Pritožba pa uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka še iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj navaja, da so tudi ostali dokazi, na katerih temelji odločitev prvostopenjskega sodišča, pridobljenih v predkazenskem postopku, na podlagi ugotovitev policistov po samem dogodku, kar pa so dokazi, kateri morajo biti kot nedovoljeno pridobljeni dokazi izločeni. Pritožbeno sodišče s temi pritožbenimi navedbami ne more soglašati. Senat za mladoletnike sodišča prve stopnje je najprej izvedel obširen pripravljalni postopek ter zaslišal mladoletnika, oba oškodovanca, številne priče in izvedenca, nato pa na glavni obravnavi te dokaze še ponovil. Sklep sodišča prve stopnje ne temelji na podlagi ugotovitev policistov po samem dogodku, ampak na vsebini izvedenih dokazov na nejavni glavni obravnavi, ko so bili mladoletnik, oba oškodovanca, priče in izvedenec zaslišani neposredno. Mladoletniku je torej storitev obeh kaznivih dejanj dokazana na zakonito pridobljenih dokazih. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana. Kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni našlo.
Sklep o prekinitvi pravdnega postopka do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, in sicer o priznanju in razglasitvi izvršljivosti sklepa okrajnega sodišča v Moskvi, nima vpliva na odločanje o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, ki je bil v postopku zavarovanja izdan pred izdajo sklepa o prekinitvi pravdnega postopka.
Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe za zavarovanje v tej pravdi vtoževane denarne terjatve. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje o verjetno izkazanem obstoju tožnikove terjatve v obrestnem delu.
Zaradi toženkinega odtujevanja nepremičnega premoženja je podana nevarnost, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena.
Prvostopenjsko sodišče lahko, ko odloča o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, upošteva le tista dejstva, ki so nastala do odločitve o ugovoru, zaradi česar kasnejših dejstev (ki so z vidika sodišča prve stopnje bodoča dejstva) tudi v pritožbenem postopku v nobenem primeru ni mogoče upoštevati.
Socialni spor ni pravda, temveč sodno varstvo pravic iz sistema socialne varnosti pred specializiranim Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. ZDSS-1 določa posebne procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je vsebinsko sojenje sploh dopustno. Po 58. členu ZDSS-1 se namreč v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil o pravicah iz sistema socialne varnosti. Tožbe pred socialnim sodiščem so dopustne, ko je izčrpano redno pravno sredstvo zoper prvostopenjsko upravno odločbo. Sodišče v socialnih sporih presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov. V skladu z 72. členom ZDSS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30-ih dneh od vročitve dokončne, t.j. drugostopenjske upravne odločbe. Izpodbojna tožba mora poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, glede na 73. člen ZDSS-1 vsebovati tudi navedbo upravnega akta zoper katerega je vložena, tožbene razloge, zahtevek ter priloženo upravno odločbo, ki se izpodbija.
neupravičena obogatitev - odpadla pravna podlaga - razveljavitev pravnomočne odločbe - postopek z izrednim pravnim sredstvom - obseg vračanja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - trenutek nastopa nepoštenosti - diskrecija sodišča - popravni sklep - vsebina poprave - odmera stroškov - nepriznani stroški - pritožba zoper odločitev o stroških postopka
Dejstvo, da je sodišče prve stopnje odmerilo stroške v prenizkem znesku oziroma kakšne postavke priglašenih stroškov stranki ni priznalo, ni razlog, zaradi katerega bi bila dovoljena poprava s popravnim sklepom, temveč je tako napako sodišča mogoče sanirati le s pritožbo zoper stroškovno odločitev. Zato sodišče prve stopnje s popravnim sklepom v konkretnem primeru ne bi smelo zvišati odmerjenih pravdnih stroškov.
Pritožbeno sodišče se v konkretnem primeru glede trenutka nastanka nepoštenosti tožene stranke ne more strinjati s pritožnikom, da je tožena stranka postala nepoštena že, ko je bila obveščena o vloženi reviziji zoper odločbo, ki je predstavljala podlago za plačilo stroškov. Dejstvo je, da je ob vložitvi revizije še obstajala pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka zadrževala prejeti znesek stroškov. Šele s tem, ko je z razveljavitvijo pravnomočne sodbe podlaga za plačilo stroškov odpadla in je bila tožena stranka s tem seznanjena, je po mnenju pritožbenega sodišča mogoče govoriti o njeni nepoštenosti v smislu 193. člena OZ. Šele s tem trenutkom je namreč izvedela, da je brez pravne podlage obogatena na tuj račun in zato zamudnih obresti od prejetega zneska za čas pred tem ni mogoče zahtevati.
Dobroverni prejemnik jamči le za vrednost dejansko doseženih plodov, ne pa tudi za tiste, ki jih je opustil obrati (smiselno enako obresti).
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029310
DZ člen 157, 157/2, 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stiki med starši in otroki - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - odvzem pravice do stikov z otrokom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - otrokova korist - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neopredelitev do dokaznih predlogov
Po utrjenem stališču sodne prakse se z začasno odredbo uredi položaj, kadar so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje.
Sodišče se resda ni izrecno izreklo o listinah, ki jih je predlagateljica priložila predlogu, niti ni pridobilo policijskih spisov. Ker pa je po pridobitvi mnenja CSD lahko dovolj zanesljivo ocenilo, da iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe ne izhaja verjetnost, da bi bil razvoj otrok zaradi očetovih ravnanj ogrožen v taki meri, da bi to narekovalo takojšnjo prepoved stikov oziroma njihovo omejitev na minimalen čas in pod nadzorom CSD, zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana.
odločitev o pravdnih stroških - pravočasna priglasitev stroškov
V 3. odstavku 163. člena ZPP je med drugim eksplicitno določeno, da mora stranka povrnitev stroškov postopka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Če stranka stroškov ne priglasi najpozneje do konca obravnave, na kateri je zaključeno reševanje zadeve, jih kasneje ne more uspešno uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
VSL00029923
ZPP člen 8, 286, 324, 324/4.
postopek javnega naročila - predmet pogodbe - namen pogodbe - novo naročilo - sklenitev nove pogodbe - dokazna ocena - prekluzija trditev
Namen javnega naročila in na njegovi podlagi sklenjene Pogodbe je bil delujoč registrafonski sistem. Na navedeno dejstvo, razpisno dokumentacijo, izvedena zaslišanja in izrecno pisno zavezo tožeče stranke, da bo sporne plošče dobavila, je sodišče prve stopnje oprlo zaključek, da je bila tožena stranka sporne plošče dolžna dobaviti zaradi izpolnitve Pogodbe, sklenjene na podlagi javnega naročila.
odškodninska odgovornost občine - pravica do povračila škode - uporaba prisilnih ukrepov - redarstvo - redarji - pooblastila občinskega redarstva - delo občinskega redarja - delo redarja - uporaba sile - storilec prekrška - ugotavljanje istovetnosti - dolžnost udeleženca čakati na prihod policistov
Če občinski redar ne more ugotoviti istovetnosti osebe, ki je storila prekršek, jo zadrži in obvesti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje identifikacijskega postopka.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da se tožnik zadržanju ni upiral, saj njegova vožnja avtomobila kljub prepovedi redarja utemeljuje uporabo telesne sile redarja, usmerjene v pridobitev ključev vozila iz ključavnice z namenom preprečitve tožniku, da bi odpeljal s kraja.
pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - vpogled v evidence - pisno soglasje
Na vsebino oziroma obvezne sestavine predloga je sodišče prve stopnje opozorilo tožečo stranko v sklepu s pozivom. Najmanj česar ni predložila po pozivu sta njeno soglasje po peti alineji in izjava po šesti alineji drugega odstavka 12. člena ZST-1. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi predložene davčne in matične številke samo pridobivalo podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, da je to vse razvidno iz javno objavljenega revidiranega letnega poročila in da je bilo poročilo s pojasnili revidirano s strani neodvisnega revizorja, ki je podal mnenje, da so pregledani računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja družbe. Sodišče ima na podlagi soglasja stranke v zakonu urejeno širšo pravico, saj sme pridobiti tudi podatke, ki so davčna tajnost, ti pa niso javno objavljeni pri AJPES. Smiselno enako velja za posebno izjavo, da so podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju popolni ter točni, za kar stranka prevzema premoženjsko odgovornost. Neutemeljeno se tožeča stranka sklicuje na odgovornost poslovodstva in revizorja za resničnost ter pravilnost računovodskih izkazov in da v konkretni zadevi posebna izjava ni bila potrebna. Oprostitev plačila sodnih taks je izjema od pravila o dolžnosti plačevanja in obvezne sestavine predloga predstavljajo minimum trditev stranke.
Dolžnik v pritožbi navaja, da novega plačilnega naloga v predmetni zadevi ni prejel v skladu z drugim odstavkom 14.a člena ZST-1, po katerem sodišče v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks pošlje taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena ZST-1 (iz te določbe izhaja, da v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse mora sodišče taksnemu zavezancu izdati nov plačilni nalog, s katerim ga pozove, da v osmih dneh od vročitve naloga plača dolžno sodno takso, pri čemer mora plačilni nalog vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno). Ker sodišče prve stopnje z delno oprostitvijo dolžnika plačila sodnih taks, le te ni spremenilo (po plačilnem nalogu je taksa znašala 33,00 EUR, dolžnik pa je oproščen plačila takse le nad zneskom 44,00 EUR), ni bilo dolžno izdati novega plačilnega naloga v skladu z drugim odstavkom 14.a člena ZST-1, temveč bi moralo postopati po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 in dolžnika v sklepu z dne 31. 5. 2019 opozoriti, da mu začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa. Iz tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 namreč izhaja, da tako postopa sodišče, kadar predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi; v konkretnem primeru pa dolžnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni bilo ugodeno do višine zneska 44,00 EUR.
formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Sicer pa sodnik v skrajšanem postopku po uradni dolžnosti najprej opravi t.i. formalni preizkus obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP), pri katerem ugotavlja, ali ima obtožni predlog morebitne formalne pomanjkljivosti. Če sodnik pri tem ugotovi, da ima obtožni predlog kakšne formalne napake, v skladu z 76. členom ZKP pozove vložnika, naj obtožni predlog dopolni in mu za to določi primeren rok.
Materialni oziroma vsebinski preizkus obtožnega predloga pa je faza, ki sledu predhodnemu formalnemu preizkusu in obsega presojo, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP. V tej fazi sodišče sprejme svojo odločitev, ne da bi vložnika pozvalo k dopolnitvi oziroma vsebinski popravi pomanjkljivega obtožnega predloga. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje obtožni predlog zavrglo zaradi materialne oziroma vsebinske pomanjkljivosti, zato poziva na dopolnitev tudi ni bilo dolžno poslati, niti to ni bilo potrebno, saj je tudi po presoji pritožbenega sodišča obtožni predlog vseboval vse potrebne sestavine v formalnem smislu. Zato se pritožbena izvajanja, s katerimi se višji državni tožilec zavzema za vrnitev obtožnega predloga v popravo, pokažejo kot neutemeljena.
odškodninska terjatev - zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - začetek teka zastaranja odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja
Nepoznavanje prava ne sodi med nepremagljive ovire za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, ki lahko zadržijo zastaranje.
obnova postopka - pravočasnost predloga - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - napake pri vročanju
Po presoji pritožbenega sodišča je v konkretni zadevi, ko toženec zatrjuje nepravilno vročitev tožbe in tudi zamudne sodbe, za pravočasnost vloženega predloga za obnovo postopka iz razlogov po 2. točki 394. člena ZPP in 2. točki 396. člena ZPP odločilna okoliščina o tem, kdaj se je toženec seznanil z vsebino pravnomočne zamudne sodbe in izvedel za obnovitveni razlog, ne pa datum 23. 1. 2019, ko je bila zamudna sodba vročena toženčevi pooblaščenki. Ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 396. člena ZPP bi stališče pritožbe, da je pravno odločilen trenutek vročitve pravnomočne zamudne sodbe 23. 1. 2019, v praksi pomenilo, da bi stranka, ki ji je bila zamudna sodba vročena s fikcijo in je postala pravnomočna, lahko kadarkoli (časovno neomejeno) zahtevala vročitev pravnomočne zamudne sodbe in nato od dneva te vročitve v roku 30 dni predlagala obnovo postopka s trditvijo, da ji zaradi nevročene, oziroma nepravilno vročene tožbe v odgovor in nevročene, ali nepravilno vročene zamudne sodbe ni bila dana možnost obravnavanja.
lastninska pravica na nepremičnini - klet - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - individualni del - zemljiškoknjižni podatki - pogodbeni prenos lastninske pravice - katastrski podatek
V skladu s prvim odstavkom 11. člena SPZ se šteje (domneva), da je lastnik nepremičnine tisti, ki je (kot tak) vpisan v zemljiško knjigo. Obstoj te domneve je povezan (tudi) z okoliščino, da je v našem pravnem sistemu (v skladu z 49. členom SPZ) konstitutivna predpostavka za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom njen vpis v zemljiško knjigo. Klet kot individualni prostor sicer (upoštevaje tretji odstavek 4. člena SZ-1) lahko predstavlja sestavni del posameznega dela ali pa mu (v nasprotnem primeru) pripada. Vendar pa je potrebno tudi za presojo z njo povezanih lastninsko-pravnih vprašanj upoštevati zemljiško-knjižne vpise (zemljiško-knjižno stanje).
SPZ člen 37, 37/1, 37/2, 99. ZPSPP člen 14. ZPP člen 360, 360/1.
varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja - dokazno breme - najemna pogodba - predmet najema - najem poslovnega prostora - pogodba o uporabi infrastrukture - možnost dostopa do prostorov - nerelevantne pritožbene navedbe
Ker je lastninska pravica načeloma neomejena, mora tožena stranka dokazati, da ima v konkretnem primeru na nepremičnini v lasti tožeče stranke kakšno pravico, ki ji daje podlago za vznemirjanje tožeče stranke.
Vrhovno sodišče lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče kot krajevno pristojno za postopanje v zadevi, vendar le na predlog stranke ali pristojnega sodišča (67. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Iz podatkov v spisovnem gradivu ne izhaja, da je predlagatelj v obravnavani zadevi predlagal Vrhovnemu sodišču RS, da določi drugo sodišče kot krajevno in stvarno pristojno za postopanje v obravnavani zadevi.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti ugotovitve o vsebini pogodbenega dogovora. Obveznost vrnitve varščine ob poteku najemne pogodbe nedvoumno izhaja tako iz aneksa k najemni pogodbi kot iz najemne pogodbe. Vsebino takega dogovora so potrdile tudi priče.
Očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do navedbe, da toženec v knjigovodskih evidencah nima knjižene nobene obveznosti do tožnika, in da zato sodbe ni mogoče preizkusiti, ni utemeljen. Gre za indično dejstvo, ki bi v povezavi z drugimi dejstvi lahko potrjevalo toženčevo trditev, da njegova obveznost ne obstaja. Taka pomanjkljivost ne pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in še manj, da ne bi bilo mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti. Ob drugačnem zapisu pogodbe in z njim skladnih izpovedbah prič je šlo za osamljen indic. Izostanek izrecnega ovrednotenja v sodbi zato tudi ni mogel vplivati na njeno pravilnost.