neupravičena obogatitev - odpadla pravna podlaga - razveljavitev pravnomočne odločbe - postopek z izrednim pravnim sredstvom - obseg vračanja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - trenutek nastopa nepoštenosti - diskrecija sodišča - popravni sklep - vsebina poprave - odmera stroškov - nepriznani stroški - pritožba zoper odločitev o stroških postopka
Dejstvo, da je sodišče prve stopnje odmerilo stroške v prenizkem znesku oziroma kakšne postavke priglašenih stroškov stranki ni priznalo, ni razlog, zaradi katerega bi bila dovoljena poprava s popravnim sklepom, temveč je tako napako sodišča mogoče sanirati le s pritožbo zoper stroškovno odločitev. Zato sodišče prve stopnje s popravnim sklepom v konkretnem primeru ne bi smelo zvišati odmerjenih pravdnih stroškov.
Pritožbeno sodišče se v konkretnem primeru glede trenutka nastanka nepoštenosti tožene stranke ne more strinjati s pritožnikom, da je tožena stranka postala nepoštena že, ko je bila obveščena o vloženi reviziji zoper odločbo, ki je predstavljala podlago za plačilo stroškov. Dejstvo je, da je ob vložitvi revizije še obstajala pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka zadrževala prejeti znesek stroškov. Šele s tem, ko je z razveljavitvijo pravnomočne sodbe podlaga za plačilo stroškov odpadla in je bila tožena stranka s tem seznanjena, je po mnenju pritožbenega sodišča mogoče govoriti o njeni nepoštenosti v smislu 193. člena OZ. Šele s tem trenutkom je namreč izvedela, da je brez pravne podlage obogatena na tuj račun in zato zamudnih obresti od prejetega zneska za čas pred tem ni mogoče zahtevati.
Dobroverni prejemnik jamči le za vrednost dejansko doseženih plodov, ne pa tudi za tiste, ki jih je opustil obrati (smiselno enako obresti).
motenje posesti - soposest - uporaba parkirišča - zadnje posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - nastavitev ovire
Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki jo določajo naslednje predpostavke: zunanja vidnost, izključnost, dostopnost in trajnost. Soposest pravdnih strank na spornem delu nepremičnine je bila na zunaj vidna, kar kaže uporaba parkirnih mest, parkirišče je bilo pred motilnim dejanjem trajno in izključno dostopno le pravdnim strankam, kar dokazujejo pogajanja pravdnih strank o načinu uporabe parkirnih mest, pretekla raba zemljišča (pred in po preureditvi nepremičnine), oznaka parkirišč, pretekli in sedanji prometni znaki, ki dovoljujejo oziroma so dovoljevali parkiranje le stanovalcem in toženki. Ali povedano bolj konkretno. Obstajal je krog uporabnikov tega dela nepremičnine, ki je bil določen; to so bili tožniki in toženka. Tretje osebe so uporabljale parkirišče naključno na skrivaj in brez vedenja pravdnih strank. Ta del nepremičnine ni bil namenjen parkiranju tretjih, ampak zgolj pravdnim strankam, ki so posest na ta način trajno izvrševale.
ZPP člen 106, 108, 108/5, 324, 324/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 163.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov vloge - nepopolna vloga - pravni pouk - stroga presoja - stranke postopka - zapuščinski postopek - pravica do pritožbe - ustavna pravica do pritožbe - kršitev pravice do izjave
Ni dvoma, da mora stranka vložiti pritožbo v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, sicer sodišče tako vlogo zavrže. Vendar pa mora sodišče, če želi uporabiti tako strogo sankcijo, stranke poprej v pravnem pouku jasno in razumljivo poučiti o tem, katere sestavine mora pritožba vsebovati. V pravnem pouku je treba stranko poučiti tudi, v koliko izvodih mora vložiti pritožbo.
Pravni pouk, ki nalaga pritožniku, da je treba pritožbo vložiti v "zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko", je nejasen in nedoločen, poleg tega pa tudi zavajajoč, saj je govora o nasprotni stranki v ednini, zato je mogoče sklepati, da naj bi bila nasprotna stranka le ena (in posledično potreben le en dodaten izvod pritožbe). To je še toliko bolj upravičeno v primeru, ko gre za zapuščinski postopek, kjer število strank ni že od vsega začetka tako jasno definirano kot npr. v pravdnem postopku, kdo so stranke postopka, pa tudi ni razvidno npr. iz glave (uvoda) sklepa.
Dolžnik v pritožbi navaja, da novega plačilnega naloga v predmetni zadevi ni prejel v skladu z drugim odstavkom 14.a člena ZST-1, po katerem sodišče v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks pošlje taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena ZST-1 (iz te določbe izhaja, da v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse mora sodišče taksnemu zavezancu izdati nov plačilni nalog, s katerim ga pozove, da v osmih dneh od vročitve naloga plača dolžno sodno takso, pri čemer mora plačilni nalog vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno). Ker sodišče prve stopnje z delno oprostitvijo dolžnika plačila sodnih taks, le te ni spremenilo (po plačilnem nalogu je taksa znašala 33,00 EUR, dolžnik pa je oproščen plačila takse le nad zneskom 44,00 EUR), ni bilo dolžno izdati novega plačilnega naloga v skladu z drugim odstavkom 14.a člena ZST-1, temveč bi moralo postopati po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 in dolžnika v sklepu z dne 31. 5. 2019 opozoriti, da mu začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa. Iz tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 namreč izhaja, da tako postopa sodišče, kadar predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi; v konkretnem primeru pa dolžnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni bilo ugodeno do višine zneska 44,00 EUR.
formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Sicer pa sodnik v skrajšanem postopku po uradni dolžnosti najprej opravi t.i. formalni preizkus obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP), pri katerem ugotavlja, ali ima obtožni predlog morebitne formalne pomanjkljivosti. Če sodnik pri tem ugotovi, da ima obtožni predlog kakšne formalne napake, v skladu z 76. členom ZKP pozove vložnika, naj obtožni predlog dopolni in mu za to določi primeren rok.
Materialni oziroma vsebinski preizkus obtožnega predloga pa je faza, ki sledu predhodnemu formalnemu preizkusu in obsega presojo, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP. V tej fazi sodišče sprejme svojo odločitev, ne da bi vložnika pozvalo k dopolnitvi oziroma vsebinski popravi pomanjkljivega obtožnega predloga. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje obtožni predlog zavrglo zaradi materialne oziroma vsebinske pomanjkljivosti, zato poziva na dopolnitev tudi ni bilo dolžno poslati, niti to ni bilo potrebno, saj je tudi po presoji pritožbenega sodišča obtožni predlog vseboval vse potrebne sestavine v formalnem smislu. Zato se pritožbena izvajanja, s katerimi se višji državni tožilec zavzema za vrnitev obtožnega predloga v popravo, pokažejo kot neutemeljena.
odločitev o pravdnih stroških - pravočasna priglasitev stroškov
V 3. odstavku 163. člena ZPP je med drugim eksplicitno določeno, da mora stranka povrnitev stroškov postopka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Če stranka stroškov ne priglasi najpozneje do konca obravnave, na kateri je zaključeno reševanje zadeve, jih kasneje ne more uspešno uveljavljati.
odškodninska odgovornost - pretep - prekoračeni silobran - dejansko stanje - dokazna ocena izpovedi prič - soprispevek oškodovanca
V pretepu med pravdnima strankama, je tožena stranka prekoračila silobran. Tožnik je toženca stisnil za vrat in ga tiščal ob ograjo, vendar se je toženec izvil iz prijema in tožnika odrinil. Nato pa je tožnika tako udaril s pestjo, da mu je zlomil nos in je utrpel pretres možganov, toženec sam pa si je zlomil roko. Takšna obramba je bila pretirana in nesorazmerna, zato je podan prekoračen silobran.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti ugotovitve o vsebini pogodbenega dogovora. Obveznost vrnitve varščine ob poteku najemne pogodbe nedvoumno izhaja tako iz aneksa k najemni pogodbi kot iz najemne pogodbe. Vsebino takega dogovora so potrdile tudi priče.
Očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do navedbe, da toženec v knjigovodskih evidencah nima knjižene nobene obveznosti do tožnika, in da zato sodbe ni mogoče preizkusiti, ni utemeljen. Gre za indično dejstvo, ki bi v povezavi z drugimi dejstvi lahko potrjevalo toženčevo trditev, da njegova obveznost ne obstaja. Taka pomanjkljivost ne pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in še manj, da ne bi bilo mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti. Ob drugačnem zapisu pogodbe in z njim skladnih izpovedbah prič je šlo za osamljen indic. Izostanek izrecnega ovrednotenja v sodbi zato tudi ni mogel vplivati na njeno pravilnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029143
KZ-1 člen 227, 227/2. ZFPPIPP člen 34. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. ZGD-1 člen 498.
razlogi o odločilnih dejstvih - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - dokazna ocena sodišča prve stopnje - zakonski znaki kaznivega dejanja - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - posojila družbi namesto lastnega kapitala
Okoliščina, da se je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe zgolj sklicevalo na upnike, ki so našteti v izreku prvostopenjske sodbe (točka 13 obrazložitve), ni nezadostna, kot to sicer skuša prikazati zagovornica
SPZ člen 37, 37/1, 37/2, 99. ZPSPP člen 14. ZPP člen 360, 360/1.
varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja - dokazno breme - najemna pogodba - predmet najema - najem poslovnega prostora - pogodba o uporabi infrastrukture - možnost dostopa do prostorov - nerelevantne pritožbene navedbe
Ker je lastninska pravica načeloma neomejena, mora tožena stranka dokazati, da ima v konkretnem primeru na nepremičnini v lasti tožeče stranke kakšno pravico, ki ji daje podlago za vznemirjanje tožeče stranke.
URS člen 22. ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5. DZ člen 290.
stiki otroka s staršem - ukinitev stikov z otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - omejitev stikov - stiki očeta z otrokom - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - kontradiktornost postopka - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic - vročanje pisanj pooblaščencu - nepravilna vročitev - prehodne določbe DZ
Iz ustavne zahteve po kontradiktornem postopku in pravice stranke, da se izjavi, izhaja tudi zahteva, da lahko odločitev sodišča veže le tiste osebe, ki so imele možnost sodelovati v postopku, v katerem je bila izdana. Predlagateljici odgovor nasprotnega udeleženca na njen predlog ni bil vročen. To pa pomeni, da je bila njena pravica do izjave v postopku kršena. Zaupanje strank/udeležencev v sodni postopek temelji na pričakovanju, da so se imele možnost opredeliti prav do vseh navedb nasprotne stranke, zato okoliščina, ki jo navaja prvostopenjsko sodišče v pojasnilu o očitanih kršitvah, da so se navedbe iz odgovora na predlog ponovile v kasnejših vlogah nasprotnega udeleženca, ne sanira zatrjevane kršitve.
Stranki, ki ima pooblaščenca, se vabila vročajo prek pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno se ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po določbi petega odstavka 106. člena ZZZDR sodišče lahko pravico do stikov odvzame ali omeji samo, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032139
KZ-1 člen 56, 56/1, 75, 75/1, 186, 186/1. ZKP člen 371, 371/2, 371/2.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - kazenska ovadba - dokazna vrednost - dokazni vir - kršitev pravice do obrambe
V obrazložitvi napadene sodbe sodišče prve stopnje na več mestih med dokazi, na podlagi katerih je ugotavljalo dejansko stanje navaja tudi kazensko ovadbo podano s strani D.R., ki pa ji dokazne vrednosti ne daje ugotavljanje verodostojnosti njene vsebine, ki jo je sodišče prve stopnje preverjalo z zaslišanjem policistov oziroma kriminalistov.
OZ člen 5, 239, 239/1. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3.
postopek osebnega stečaja - posojilna pogodba - direktor družbe - prodaja zastavljene nepremičnine - dolžnik kot solidarni porok - vrnitev nepremičnine, ki je del stečajne mase - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - novela ZFPPIPP-G - načelo vestnosti in poštenja - zaščita interesov druge pogodbene stranke - izpolnjevanje obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pravni standard - zmanjševanje premoženja družbe - povezane družbe - izigranje upnikov
Od uveljavitve novele ZFPPIPP-G dalje je treba namen odpusta obveznosti obravnavati skozi prizmo načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. To načelo zahteva, da si pogodbena stranka pri uresničevanju pravic, ki jih je pridobila s sklenitvijo pogodbe, in pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, zaradi uresničitve katerih je sklenila pogodbo, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Načelo vestnosti in poštenja določa vrednostno usmeritev ravnanja strank pri vseh vidikih poslovnega obligacijskega razmerja, in sicer pri sklepanju pogodbe, pri uveljavljanju pravic, ki jih stranka pridobi s sklenitvijo pogodbe in pri izpolnjevanju obveznosti, ki jo stranka prevzame s sklenitvijo pogodbe. Tudi pri izpolnjevanju svoje obveznosti mora pogodbena stranka ravnati vestno in pošteno. To vrednostno usmeritev opredeljuje pravilo, vsebovano v prvem odstavku 239. člena OZ, po katerem mora dolžnik svojo obveznost izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Zloraba pravice do odpusta obveznosti je opredeljena z generalno klavzulo v tretjem odstavku z G novelo spremenjenega 399. člena ZFPPIPP. Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je treba pravdni standard vestnega in poštenega ravnanja obravnavati ločeno glede na to, ali nastopa dolžnik v svojstvu potrošnika, fizične osebe ali pa v svojstvu družbenika in direktorja družbe. Torej je za presojo vestnosti in poštenja dolžnika v postopku osebnega stečaja povsem irelevantno, ali je dolžnik ravnal (ne)vestno in (ne)pošteno v svojstvu fizične osebe ali pa kot direktor (in edini lastnik poslovnega deleža) posameznih družb.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev pravic intelektualne lastnine - kršitev pravic iz znamke - podobnost znakov - zmeda v javnosti - zmeda potrošnika glede izvora blaga - licenčna analogija - težko nadomestljiva škoda - pavšalna odškodnina - alternativnost pogojev - kršitev ustavnih pravic
Glede na podobnost znakov in identičnost storitev pravdnih strank, je verjetno izkazano, da povprečni potrošniki in poslovni partnerji ne morejo razlikovati med ponudbo pravdnih strank, na drugi strani pa je težko ugotoviti, kateri kupec se je zaradi verjetnosti zmede v javnosti odločil za storitev pri toženi stranki namesto pri tožeči stranki. Povprečni potrošniki zaradi podane dvojne identičnosti znamke in znaka ter storitev ne morejo razlikovati ali blago in storitve izhajajo od tožene stranka ali od tožeče stranke in da blago in storitve tožene stranke niso v ničemer povezane s tožečo stranko. Povsem verjetno je, da se navedeni subjekti odločijo za storitve tožene stranke, ki jih ne razlikujejo od storitev tožeče stranke. Zaradi nedovoljene uporabe znaka 1 s strani tožene stranke, je glede na navedeno podana verjetnost, da tožnica izgublja posle s svojimi poslovnimi partnerji, ki se ne zavedajo okoliščine, da je prišlo do prekinitve sodelovanja s tožečo stranko in so namesto tega začeli sodelovati s toženo stranko.
Prav zaradi zelo zapletenega in težavnega določanja obsega dejanske škode v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine, je imetnikom pravic zagotovljena možnost uveljavljanja pavšalne odškodnine. V primeru kršitve pravic intelektualne lastnine imetnikom pravic zagotovljeno pravno varstvo z izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po 123. členu ZIL-1.
Predpostavke iz drugega odstavka 123. člena ZIL-1 za izdajo začasne odredbe so določene alternativno. Ker je izpolnjena predpostavka po točki b) citiranega določila, zatrjevana neobrazloženost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s predpostavko po točki c) citiranega določila ne pomeni kršitve pravic tožene stranke navedenih v Ustavi RS in mednarodnih konvencijah o človekovih pravicah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029345
ZPP člen 286, 286/1, 286/3. OZ člen 131, 179, 179/1, 190, 198.
pasivna legitimacija - splošni skupni del - tuja stvar - uporabnina - prikrajšanje - nepremoženjska škoda - prekluzija dokazov
Duševne bolečine so v našem pravu pravno priznana škoda le, če so posledica posegov, ki so našteti v prvem odstavku 179. člena OZ: zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega. Zatrjevana toženkina nespečnost, tesnoba in občutek strahu pa ni posledica nobenega od navedenih posegov, pač pa domnevno zgolj nezakonite postavitve drvarnice.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, ker ni podana toženkina pasivna legitimacija za odstranitev drvarnice in prepoved vznemirjanja, saj toženka že ob vložitvi tožbe ni bila več zemljiškoknjižna (so)lastnica sporne nepremičnine, na kateri stoji drvarnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00029314
ZPP člen 7, 116, 212, 337, 337/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo procesnega dejanja - zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - bolezen stranke - bolniški stalež - opravičljiv vzrok za zamudo - zakrivljena zamuda - trditveno in dokazno breme - nesklepčen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pomanjkljive navedbe - nedovoljena pritožbena novota - zastopanje stranke po pooblaščencu - odvetnikova odgovornost - profesionalna skrbnost odvetnika
V primeru, ko stranke zastopa pooblaščenec, ki je pravni strokovnjak, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko uspešen le v primeru, če bi se zatrjevale in izkazovale okoliščine, ki bi ne le laični stranki, temveč tudi pooblaščencu preprečevale pravočasno plačilo takse ali vložitev predloga za taksno oprostitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031176
SPZ člen 92, 99. ZPP člen 258, 258/2.
odstop od pogodbe - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - odpoved pogodbe - razlog za odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - vrnitveni zahtevek - zaščita pred vznemirjanjem - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - opustitev zaslišanja stranke - neopravičen izostanek
Zaradi ugotovljenega neplačevanja pogodbenih obveznosti je imela tožnica pravico z enostransko izjavo s takojšnjim učinkom odstopiti ali odpovedati pogodbo, kar je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi utemeljeno storila z dopisom z dne 30. 9. 2016.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029708
OZ člen 104, 104/4, 105, 107, 619. ZPP člen 212, 358.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - fiksen pravni posel - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - čas izpolnitve obveznosti - odstop od pogodbe - dodatni rok za izpolnitev pogodbe
Iz določila 107. člena OZ izhaja, da lahko stranka odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode, če je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da druga stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe.
Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da se to določilo uporablja tako za fiksne kot nefiksne pravne posle. Vendar pa je pri načinu odstopa od pogodbe bistvena razlika, ali gre za fiksen ali nefiksen pravni posel. V primeru nefiksnega pravnega posla je namreč treba upoštevati, da ima dolžnik po zapadlosti pravico do dodatnega primernega roka, v katerem lahko še veljavno izpolni svoje obveznosti, upnik pa je dolžan takšno izpolnitev sprejeti (prvi in drugi odstavek 105. člena OZ). To podaljšanje je treba v skladu s pravno teorijo in sodno prakso upoštevati tudi pri odstopu od pogodbe pred iztekom pogodbenega roka. To pomeni, da je v primeru nefiksnega pravnega posla mogoče veljavno odstopiti od pogodbe po 107. členu OZ le, če je iz okoliščin primera v trenutku odstopa očitno, da dolžnik tudi v primernem dodatnem roku svojih pogodbenih obveznosti ne bi izpolnil.
Tožena stranka je neutemeljeno odstopila od Pogodbe in s tem preprečila tožeči stranki izpolnitev njenih pogodbenih obveznosti. Zato tožena stranka ni bila upravičena uveljaviti pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve. Ker torej terjatev tožene stranke iz naslova pogodbene kazni zaradi neizpolnitve ni obstajala tudi ni bil možen njen pobot s terjatvijo tožeče stranke iz naslova opravljenih del. Glede na pojasnjeno terjatev tožeče stranke za plačilo zneska 8.792,83 EUR s pripadki za opravljeno delo po pogodbi še obstoji.
OZ člen 147, 147/2, 147/3, 149, 948, 964, 966, 972.
odškodninska odgovornost - organizator dirke - odgovornost organizatorja dirke - odgovornost za delavca - krivdno ravnanje - vzročna zveza - zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti - dolžnost skleniti pogodbo - nezgodno zavarovanje
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bila druga tožena stranka kot društvo, ki je organiziralo tekmo, dolžna nezgodno zavarovati športne funkcionarje. Pravilno je ugotovilo tudi, da če bi nezgodno zavarovanje predstavljalo zavarovanje pred odgovornostjo, potem bi to moralo biti v zavarovalni pogodbi (polici) izrecno navedeno.
V skladu z določbo 360. člena OZ zastaranje ne teče ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Pritožnik že sam pravilno navaja, da zadržanje povzročijo vse tiste ovire, subjektivne ali objektivne, ki imajo takšno težo oziroma pomen, da upniku dejansko preprečijo uveljavljanje zahtevka pred sodiščem ter da je ovira pri dostopu do sodišča lahko tudi pravne narave. Zmotno pa je stališče pritožnika, da dejstvo izdane začasne odredbe v danem primeru ni predstavljalo nepremagljive ovire, ki bi tožeči stranki prepovedovala vložiti tožbo na izplačilo bančne garancije.