ZPP člen 106, 108, 108/5, 324, 324/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 163.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov vloge - nepopolna vloga - pravni pouk - stroga presoja - stranke postopka - zapuščinski postopek - pravica do pritožbe - ustavna pravica do pritožbe - kršitev pravice do izjave
Ni dvoma, da mora stranka vložiti pritožbo v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, sicer sodišče tako vlogo zavrže. Vendar pa mora sodišče, če želi uporabiti tako strogo sankcijo, stranke poprej v pravnem pouku jasno in razumljivo poučiti o tem, katere sestavine mora pritožba vsebovati. V pravnem pouku je treba stranko poučiti tudi, v koliko izvodih mora vložiti pritožbo.
Pravni pouk, ki nalaga pritožniku, da je treba pritožbo vložiti v "zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko", je nejasen in nedoločen, poleg tega pa tudi zavajajoč, saj je govora o nasprotni stranki v ednini, zato je mogoče sklepati, da naj bi bila nasprotna stranka le ena (in posledično potreben le en dodaten izvod pritožbe). To je še toliko bolj upravičeno v primeru, ko gre za zapuščinski postopek, kjer število strank ni že od vsega začetka tako jasno definirano kot npr. v pravdnem postopku, kdo so stranke postopka, pa tudi ni razvidno npr. iz glave (uvoda) sklepa.
odločitev o pravdnih stroških - pravna podlaga za odločitev - delni uspeh v pravdi - delni umik tožbe
Pravilno je sodišče prve stopnje o pravdnih stroških tožeče stranke odločilo v skladu s 158. členom ZPP, ker je tožeča stranka 2/3 svojega primarnega tožbenega zahtevka umaknila, ter v skladu s 154. členom ZPP na podlagi uspeha strank v postopku.
varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - osnovna šola - premestitev - nadomestitev soglasja starša - določitev preživnine - potrebe otroka - zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - stiki med otrokom in starši - izvedensko mnenje
Neutemeljen je očitek sodišču, da pri določanju preživnine in pri določanju stroškov od tožnice ni terjalo, da stroške izkaže in je zato preživnino previsoko odmerilo. Sodišče prve stopnje je namreč natančno pojasnilo, glede katerih stroškov sta starša soglasna, katerim stroškom toženec ni oporekal in kako so sicer stroški izkazani, izpodbijanje višine teh stroškov šele v pritožbi in nasprotovanje ugotovljeni višini, pa še to pretežno pavšalno, ni utemeljeno.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029224
ZNP-1 člen 42. DZ člen 161. ZST-1 člen 11, 11/6.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - predodelitev otroka - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba sodne poravnave - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - ugovor kot nesuspenzivno pravno sredstvo - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti - nasilje nad otrokom - spolna zloraba otroka - varstvo koristi otroka - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - predlog za oprostitev plačila sodne takse - redna brezplačna pravna pomoč
Ker je bilo dejansko stanje glede ogroženosti obeh otrok pri nasprotni udeleženki (nasilje, spolna zloraba) z zadostno verjetnostjo ugotovljeno že z izvedenimi dokazi, sodišču v fazi odločanja o utemeljenosti izdane začasne odredbe ni bilo treba izvesti ostalih s strani nasprotne udeleženke predlaganih dokazov. Ti bodo, vključno z morebitno postavitvijo izvedenca, izvedeni v nadaljnjem postopku.
Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot tistih, ki temu nasprotujejo.
ZSVarPre člen 1a, 5, 6, 6/3, 11, 20, 23.. ZUPJS člen 12.
denarna socialna pomoč - lastni dohodek družine
ZSVarPre torej predpisuje le način in obdobje upoštevanja dohodka in premoženja. Po 20. členu ZSVarPre se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Glede upoštevanja oseb in dohodka ter premoženja za ugotavljanje materialnega položaja pa ZSVarPre napotuje na ZUPJS.
ZUPJS dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ureja v 12. členu. Dohodki, ki se upoštevajo so določeni taksativno. Pomeni, da se med dohodke za ugotovitev materialnega položaja za ugotavljanje pravic iz javnih sredstev lahko upošteva le tiste, ki so eksplicitno določeni. Enako velja za lastni dohodek družine, ki se ugotavlja pri upravičenosti do denarne socialne pomoči. Posojilo oziroma denarni znesek, prejet iz naslova posojilne pogodbe, med dohodki iz 12. člena ZUPJS ni naveden. ZSVarPre v 23. členu dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in druge dohodke, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela, ureja kot občasne periodične dohodke, ki se, če so prejeti v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/2, 392.. ZPIZ-1 člen 110, 110-6. ZPIZ člen 72, 72/1, 72/1-2, 72/1-3.
vdovska pokojnina
Po sodni praksi pritožbenega sodišča 392. člen ZPIZ-2 glede varstva pravic družinskih članov ne zajema tudi prejšnjega 427. člena ZPIZ-1, ki je v 4. točki določal ugodnejše pogoje za vdovo, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljene po 2. ali 3. alineji 1. odstavka 72. člena ZPIZ, veljavnega do uveljavitve ZPIZ-1, prenehala po dopolnitvi 45. leta starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom starosti. Pomeni, da za odločitev v obravnavani zadevi niso odločilne določbe zakona, po katerem je bila tožnici oziroma otrokoma priznana družinska pokojnina, temveč morajo biti za priznanje obravnavane pravice izpolnjeni pogoji iz 53. člena ZPIZ-2 ali 392. člena ZPIZ-2 v zvezi s 110. členom ZPIZ-1.
spor iz družinskih razmerij - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - polnoleten otrok - pravni interes - pravni interes za tožbo - določitev stikov - obseg stikov - največja otrokova korist
Interesa za zahtevek na zaupanje hčerke v varstvo in vzgojo njej tožnica po polnoletnosti hčerke nima več. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je sodišče druge stopnje izpodbijano IV. točko izreka sodbe spremenilo tako, da je tožbo tožnice v delu s tožbenim zahtevkom na zaupanje hčerke D. D. v varstvo in vzgojo njej (do polnoletnosti hčerke) zavrglo (358. člen ZPP).
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedenskemu mnenju v celoti sledilo, zato se toženec neutemeljeno zavzema za še širše stike (vsak teden še razširitev na četrtek, v tednu, ko ni vikend stika, pa še v ponedeljek). Toženec ima stike z mladoletnim C. C. določene tri vikende v mesecu od petka do ponedeljka, v bloku, pri čemer je lahko stik med vikendom bolj kvaliteten in bolj intenziven kot med tednom. V tednu, ko ni vikend stika, je dodatno določeno še popoldne s prenočevanjem. Želja sina C. C., da bo več z očetom, je ustrezno upoštevana, tako kot je otroku v korist. Izvedenka je namreč pojasnila, da želje, ki jih otrok izrazi, niso nujno v njegovo največjo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031176
SPZ člen 92, 99. ZPP člen 258, 258/2.
odstop od pogodbe - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - odpoved pogodbe - razlog za odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - vrnitveni zahtevek - zaščita pred vznemirjanjem - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - opustitev zaslišanja stranke - neopravičen izostanek
Zaradi ugotovljenega neplačevanja pogodbenih obveznosti je imela tožnica pravico z enostransko izjavo s takojšnjim učinkom odstopiti ali odpovedati pogodbo, kar je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi utemeljeno storila z dopisom z dne 30. 9. 2016.
Ker je bila prvotožeča stranka na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezno zavarovanje v Republiki Avstriji, to pomeni, da se ji, upoštevaje prej navedeno določbo, preneha izplačevati sorazmerni del družinske pokojnine. Posledično pa se tudi drugotožeči stranki preneha izplačevati sorazmerni del vdovske pokojnine.
Socialni spor ni pravda, temveč sodno varstvo pravic iz sistema socialne varnosti pred specializiranim Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. ZDSS-1 določa posebne procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je vsebinsko sojenje sploh dopustno. Po 58. členu ZDSS-1 se namreč v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil o pravicah iz sistema socialne varnosti. Tožbe pred socialnim sodiščem so dopustne, ko je izčrpano redno pravno sredstvo zoper prvostopenjsko upravno odločbo. Sodišče v socialnih sporih presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov. V skladu z 72. členom ZDSS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30-ih dneh od vročitve dokončne, t.j. drugostopenjske upravne odločbe. Izpodbojna tožba mora poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, glede na 73. člen ZDSS-1 vsebovati tudi navedbo upravnega akta zoper katerega je vložena, tožbene razloge, zahtevek ter priloženo upravno odločbo, ki se izpodbija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029345
ZPP člen 286, 286/1, 286/3. OZ člen 131, 179, 179/1, 190, 198.
pasivna legitimacija - splošni skupni del - tuja stvar - uporabnina - prikrajšanje - nepremoženjska škoda - prekluzija dokazov
Duševne bolečine so v našem pravu pravno priznana škoda le, če so posledica posegov, ki so našteti v prvem odstavku 179. člena OZ: zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega. Zatrjevana toženkina nespečnost, tesnoba in občutek strahu pa ni posledica nobenega od navedenih posegov, pač pa domnevno zgolj nezakonite postavitve drvarnice.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, ker ni podana toženkina pasivna legitimacija za odstranitev drvarnice in prepoved vznemirjanja, saj toženka že ob vložitvi tožbe ni bila več zemljiškoknjižna (so)lastnica sporne nepremičnine, na kateri stoji drvarnica.
Vrhovno sodišče lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče kot krajevno pristojno za postopanje v zadevi, vendar le na predlog stranke ali pristojnega sodišča (67. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Iz podatkov v spisovnem gradivu ne izhaja, da je predlagatelj v obravnavani zadevi predlagal Vrhovnemu sodišču RS, da določi drugo sodišče kot krajevno in stvarno pristojno za postopanje v obravnavani zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037360
KZ-1 člen 15a, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 277, 277/1-3, 437, 437/1.
mladoletni oškodovanec - predlog za pregon - pregon po uradni dolžnosti - kaznivo dejanje grožnje - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - zavrženje obtožnega predloga
Obtožni predlog obdolžencu očita, da naj bi kaznivi dejanji grožnje po drugem in prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki je v zakoniku uvrščeno v šestnajsto poglavje - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - storil zoper mladoletne oškodovance, zato predlog njihovih zakonitih zastopnikov za začetek pregona ni potreben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00029314
ZPP člen 7, 116, 212, 337, 337/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo procesnega dejanja - zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - bolezen stranke - bolniški stalež - opravičljiv vzrok za zamudo - zakrivljena zamuda - trditveno in dokazno breme - nesklepčen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pomanjkljive navedbe - nedovoljena pritožbena novota - zastopanje stranke po pooblaščencu - odvetnikova odgovornost - profesionalna skrbnost odvetnika
V primeru, ko stranke zastopa pooblaščenec, ki je pravni strokovnjak, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko uspešen le v primeru, če bi se zatrjevale in izkazovale okoliščine, ki bi ne le laični stranki, temveč tudi pooblaščencu preprečevale pravočasno plačilo takse ali vložitev predloga za taksno oprostitev.
nakup nepremičnine na javni dražbi - sklenitev prodajne pogodbe - predmet nakupa - predmet prodaje - klavzula videno - kupljeno - manjša površina nepremičnine - znižanje kupnine - stvarna napaka nepremičnine - skrita napaka - pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako - pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - ničnost pogodbenega določila
V obravnavani zadevi sta tožnika na tretji javni dražbi od tožene stranke kupila nepremičnino. Po sklenitvi prodajne pogodbe je tožena stranka tožnikoma poslala Poročilo o oceni vrednosti nepremičnine. Predmet prodajne pogodbe je bila nepremičnina površine 207 m², medtem ko tožnika trdita, da iz prejetega poročila izhaja, da je površina nepremičnine 188,47 m², zato uveljavljata znižanje kupnine zaradi stvarne napake, ki je bila toženi stranki znana.
Toženi stranki je bila napaka znana, zato je skladno z drugim odstavkom 466. člena OZ klavzula videno - kupljeno (glede površine nepremičnine), vsebovana v drugem odstavku 5. člena prodajne pogodbe, nična.
ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2, 72/3. SPZ člen 43, 43/2, 269. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1.
izročilna pogodba - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - priposestvovanje - izbrisna tožba - izredno priposestvovanje - priposestvovalna doba - nagrada za poročilo stranki
Po prehodni določbi 269. člena SPZ se glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo SPZ, upoštevajo določbe tega zakona. Ta kot materialno predpostavko za priposestvovanje predpisuje dobroverno lastniško posest in priposestvovalno dobo, ki za nepremičnine znaša 10 let (drugi odstavek 43. člena SPZ). To pa ne pomeni, da se je zato priposestvovalna doba iztekla že v letu 1993, ampak to, da se je iztekla z uveljavitvijo SPZ. Drugačno stališče bi pomenilo retroaktivno uporabo določb SPZ, ki pa je ta ni predvidel.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev pravic intelektualne lastnine - kršitev pravic iz znamke - podobnost znakov - zmeda v javnosti - zmeda potrošnika glede izvora blaga - licenčna analogija - težko nadomestljiva škoda - pavšalna odškodnina - alternativnost pogojev - kršitev ustavnih pravic
Glede na podobnost znakov in identičnost storitev pravdnih strank, je verjetno izkazano, da povprečni potrošniki in poslovni partnerji ne morejo razlikovati med ponudbo pravdnih strank, na drugi strani pa je težko ugotoviti, kateri kupec se je zaradi verjetnosti zmede v javnosti odločil za storitev pri toženi stranki namesto pri tožeči stranki. Povprečni potrošniki zaradi podane dvojne identičnosti znamke in znaka ter storitev ne morejo razlikovati ali blago in storitve izhajajo od tožene stranka ali od tožeče stranke in da blago in storitve tožene stranke niso v ničemer povezane s tožečo stranko. Povsem verjetno je, da se navedeni subjekti odločijo za storitve tožene stranke, ki jih ne razlikujejo od storitev tožeče stranke. Zaradi nedovoljene uporabe znaka 1 s strani tožene stranke, je glede na navedeno podana verjetnost, da tožnica izgublja posle s svojimi poslovnimi partnerji, ki se ne zavedajo okoliščine, da je prišlo do prekinitve sodelovanja s tožečo stranko in so namesto tega začeli sodelovati s toženo stranko.
Prav zaradi zelo zapletenega in težavnega določanja obsega dejanske škode v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine, je imetnikom pravic zagotovljena možnost uveljavljanja pavšalne odškodnine. V primeru kršitve pravic intelektualne lastnine imetnikom pravic zagotovljeno pravno varstvo z izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po 123. členu ZIL-1.
Predpostavke iz drugega odstavka 123. člena ZIL-1 za izdajo začasne odredbe so določene alternativno. Ker je izpolnjena predpostavka po točki b) citiranega določila, zatrjevana neobrazloženost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s predpostavko po točki c) citiranega določila ne pomeni kršitve pravic tožene stranke navedenih v Ustavi RS in mednarodnih konvencijah o človekovih pravicah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031102
ZPP člen 183, 286, 286/3, 337, 337/1. OZ člen 41, 86, 94.
ničnost pogodbe - neobstoječa pogodba - sposobnost za razsojanje - poslovna nesposobnost - sklenitev pogodbe - pogodba poslovne nesposobne osebe - pogodbena volja - pravočasen dokazni predlog - prekluzija dokazov - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov
Na podlagi ugotovitve, da je bila pogodba, datirana z dnem 15. 2.2007, s katero je toženka prodala sporni del nepremičnin tožniku, sestavljena in podpisana po letu 2007, ko toženka ni bila (več) sposobna za razsojanje in se ni več zavedala, kaj podpisuje oziroma kakšno pogodbo sklepa, je pravilen zaključek, da je takšna pogodba neobstoječa oziroma nična.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve
Prvotoženec je razpolagal s pogodbo o odsvojitvi nepremičnine z dne 21. 7. 2016 in s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 15. 12. 2016, tožeča stranka pa je vložila tožbo zaradi plačila obravnavane terjatve septembra 2018 in predlog za začasno odredbo aprila 2019, tako da je med razpolaganji in predlagano začasno odredbo minilo cca 2,5 leti. Tudi če je do odsvajanj prvotoženca prišlo po vložitvi prve tožbe tožeče stranke, ki jo je po njenih trditvah v predlogu za izdajo začasne odredbe vložila pri Okrožnem sodišču v Mariboru primarno zaradi povračila 99.460,00 EUR in plačila uporabnine 97.500,00 EUR, slednja nima zveze z obravnavano odškodninsko terjatvijo, ki jo želi tožeča stranka zavarovati.
Tožeča stranka tudi ni pojasnila razlogov zakaj je odlašala z vložitvijo tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe.
V dejanskih okoliščinah tega primera je prvotoženec izpodbil verjetno nevarnost, da je zaradi njegovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - tehnična brezhibnost vozila - neustrezne pnevmatike - povzročitev prometne nesreče - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode
Obrabljene pnevmatike na tožnikovem motornem kolesu niso bile vzrok za prometno nesrečo in njegovo škodo, ampak je do prometne nesreče prišlo zaradi tožnikove nepravilne reakcije med vožnjo, torej po tožnikovi krivdi, zaradi česar ni izgubil zavarovalnih pravic ter je upravičen do odškodnine za nematerialno škodo iz naslova sklenjenega AO-plus zavarovanja.