KZ-1 člen 20, 20/2,47, 48a, 49, 308, 308/3, 308/6.
odločba o kazni - obteževalne okoliščine - stranska denarna kazen - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - stranska kazen izgon tujca iz države
Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje z odločbo o kazni ni prekoračilo pravice, ki jo ima po zakonu.
Za učinkovit potek pravdnega postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da je bilo stranki sodno pisanje vročeno (sklep II Ips 451/2003). Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, ki je navedeno na ovojnici. Lastnost javne listine ima tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za potek pravdnega postopka dve odločilni dejstvi: da je bilo naslovniku sodno pisanje vročeno in kdaj se je to zgodilo. Da lahko to potrjuje, se mora nanašati na vsebino pošiljke, kot je na vročilnici navedena. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto sodno pisanje ujema z navedbo o vsebini sodnega pisanja na ovojnici (sklep II Ips 325/2011).
V konkretnem primeru toženec s svojimi pritožbeni navedbami ni uspel ovreči dejstva, ki izhaja iz vročilnice, javne listine, da mu je bil skupaj s tožbo vročen poziv, naj nanjo odgovori. To dejstvo vodi do zaključka, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
ZIZ člen 15, 16a, 35, 35/2, 78, 78/2, 100. ZPP člen 17, 17/2, 17/3.
predlog za izvršbo - krajevna pristojnost - izvršilno sredstvo - več izvršilnih sredstev - sodišču znana dejstva - ustalitev krajevne pristojnosti - izvršba na denarna sredstva - primarno izvršilno sredstvo
Po drugem odstavku 35. člena ZIZ je v primeru, če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Iz določila tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa še izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga, ostane pristojno tudi vnaprej in to tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča. Okrajno sodišče v Grosupljem utemeljeno opozarja na to, da podatek o dolžnikovem naslovu ni podatek, ki bi bil sodišču znan, zato je potrebno upoštevati tisti podatek o dolžnikovem naslovu, kot ga je navedel upnik v predlogu za izvršbo, ta pa je na območju Okrajnega sodišča v Kočevju. Sama navedba napačnega kraja v predlogu za izvršbo (navedeno je Kočevje, po dopolnitvi predloga za izvršbo pa Grosuplje) pa ne vodi do zaključka o nerazumljivosti vloge, saj za popolnost predloga zadošča navedba dolžnikovega naslova in ni potrebna njegova pravilnost v skladu z določbo 16.a člena ZIZ.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 79, 79/1, 79/3, 85, 85/2.. ZODPol člen 45a, 45a/1.. ZVSI člen 53, 53/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - delo policista - pogodba o izobraževanju - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Iz prvega odstavka 1. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi izhaja, da sta stranki delovno razmerje za določen čas sklenili zaradi izobraževanja tožnika za pridobitev višješolske izobrazbe policist. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz navedenega razloga je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje dopustna po prvem odstavku 45.a člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol). Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena z izključnim namenom izobraževanja tožnika za policista, določilo četrtega odstavka 15. člena pogodbe o zaposlitvi, da preneha veljati tudi v primeru odpovedi pogodbe o izobraževanju, ni nično ali protiustavno. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas brez odpovednega roka v primeru, da odpade razlog, zaradi katerega je bila sklenjena (izobraževanje tožnika), namreč določa že prvi odstavek 79. člena ZDR-1.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenzivni primarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost kot pravni standard - delovna nesreča
Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje pravilnim zaključkom izpodbijanega sklepa, da je v konkretnem primeru vsebino komunikacije po svoji volji, oziroma zaradi zaščite svoje z Ustavo zagotovljene pravice do varnosti, razkril naslovnik SMS sporočil oziroma e-pošte. Komunikacijska zasebnost po 37. členu Ustave RS, ki je del pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS, tako kot večina pravic, ni absolutna. Omejena je z ustavnim varstvom pravic in koristi drugih, v konkretnem primeru ustavne pravice do osebne varnosti oškodovanca. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da ima ustavna pravica do varnosti prednost pred ustavno pravico do zasebnosti (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 65218/2010 z dne 13. 4. 2017).
odmera sodne takse - pritožba - vmesna sodba in zastaranje
Vmesna sodba o ugovoru zastaranja je sodba o glavni stvari, o glavnem zahtevku (315.a člen ZPP), s katero je zavrnjen ugovor zastaranja, od katerega je odvisna utemeljenost zahtevka po podlagi. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti (333. člen ZPP), ob vložitvi pritožbe pa mora biti plačana sodna taksa najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, sicer se šteje, da je pritožba umaknjena, če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (105.a člen ZPP). Taksna obveznost pa nastane ob vložitvi pravnega sredstva, razen če ni v točkah od 2 do vključno 21 prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določeno drugače (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Torej ob vložitvi (vsake) pritožbe nastane taksna obveznost za pritožbo.
V postopku denacionalizacije ni bilo moč vrniti več, kot je bilo nacionalizirano.
Posest točno določenih prostorov brez ustreznega pravnega naslova ne pripelje do priposestvovanja posameznega dela stavbe (drugi in tretji odstavek 20. člena v zvezi z 19. členom ZVEtL-1). Ker so bili pravni predniki nasprotne udeleženke lahko v dobri veri le glede tega, da so vsi skupaj lastniki in formalni posestniki celotne denacionalizirane mehanične delavnice, ne pa tudi v dobri veri, kateri prostor predstavlja v naravi kateri solastninski delež, ni mogoče govoriti o lastniški posesti na posameznem delu stavbe ne pravnih prednikov in ne nasprotne udeleženke, ne glede na to kdaj je prešla zapuščina (po pokojni upravičenki) na dediče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00029351
ZZZDR člen 58, 58/2, 84, 84/2. ZST-1 člen 33, 33/1.
skupno premoženje - razdelitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - darila med zakoncema - vračilo darila - kavza pri darilu - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov
Da je lahko darilo preklicljivo, mora imeti specifično, neobičajno obarvano kavzo, ki odstopa od tipičnega, povprečnega darilnega namena. Preklic tako ne bo utemeljen, kadar kavza darila ne korenini v specifični zakonski veri v dosmrtno skupno življenje, marveč vsebuje številne druge primesi ter te druge primesi celo prevladujejo.
zavrženje tožbe - nepopolna oziroma nerazumljiva tožba
Za pritožbeno rešitev zadeve o zavrženju tožbe je odločilno le dejstvo, da tožnik ni postopal v skladu s sklepom sodišča (izdanim na podlagi 108. člena ZPP), o popravi in dopolnitvi vloge tako, da bi postavil jasen in določen tožbeni zahtevek, o katerem naj odloča sodišče in navedel ter predložil upravni akt, ki se izpodbija.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožnik v času, ko je bil v tujini, vsakodnevno opravljal različna opravila, pri čemer je poleg operativnih nalog, med katere spada tudi pripravljenost, opravljal tudi različna druga dela (imel je usposabljanje, se pripravljal na naslednji dan, nositi je moral vodo in oblačila zase in za druge, čistiti orožje in opremo, se udeleževati sestankov). Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da navedena opravila ne predstavljajo opravljanje dela za toženo stranko, ampak so zgolj odraz načina bivanja in delovanja na misiji. Čeprav tožnik z opravljanjem takšnih opravil ni opravljal efektivnega dela za toženo stranko, pa ni mogoče zaključiti, da je bil prost in da mu je torej tožena stranka v tistem času zagotovila počitek. Sodišče prve stopnje je kot delovno opravilo sicer res navedlo tudi nošenje uniforme, vendar pa ni zgolj na to okoliščino oprlo svoje presoje, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.
ZPSDP člen 4, 8.. ZUJF člen 168, 168/2, 171, 171/1, 173, 173/2.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.
Tožena stranka je tožnika s tem, ko ga je napotila na strokovno usposabljanje, napotila na službeno pot - napotila ga je, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravljal delo. Tako službeno pot (potovanje) definira prvi odstavek 171. člena ZUJF. Podobna definicija službene poti je bila že prej sprejeta v sodni praksi.
Tako teorija kot sodna praksa sta sprejeli ustaljeno stališče, da mora tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (paulijanska tožba) vsebovati oblikovalni zahtevek.
Tako je povsem jasno, da je pasivna legitimacija podana na strani pridobitelja koristi. S tem pa je zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je pasivno legitimirana v predmetnem postopku tudi druga toženka kot izročiteljica premoženja.
darilna pogodba - pogodba o preužitku - osebna služnost - osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izpodbijanje darilne pogodbe - subjektivni pogoj izpodbojnosti - ožje povezane osebe
Obstoj subjektivnega pogoja izpodbojnosti je potrebno dokazovati, razen v primerih, ki jih določa 391. člena ZFPPIPP, po katerem velja, da se ta, v primeru, ko gre za povezane osebe šteje za izpolnjenega.
Ustavno sodišče RS je v svoji odločbi Up-186/15-25 z dne 4. 7. 2019 v točki 16 obrazložitve zapisalo, da mora biti za zagotovitev varstva domneve nedolžnosti presoja priznanja krivde, ki jo opravi sodnik prve stopnje, vestna in poglobljena,kar v praksi pomeni, da mora sodnik preveriti jasnost in popolnost priznanja tudi tako, da obtoženca izpraša o temeljnih dejstvih in o poteku kaznivega dejanja, ki se mu očita. In še, da skrbno ravnanje v skladu z Ustavo in zakonom od sodnika zahteva, da se prepriča, ali je to, kar obtoženec priznava, dejansko to, kar izhaja iz dokaznega materiala v obtožnem aktu, in ali oboje ustreza pravni kvalifikaciji v obtožnem aktu. Če o tem ostane kakršenkoli dvom, domneva nedolžnosti zahteva, da mora sodišče priznanje zavrniti in opraviti glavno obravnavo, v kateri lahko natančno razišče dejansko stanje. Pritožbenemu sodišču se je na podlagi izvajanj zagovornikov (šele v besedi strank), da so poškodbe (policistu) nastale ob priliki pobega in ne z namenom grdega ravnanja in da intenziteta poškodb ne dosega praga lahke telesne poškodbe, porodil dvom o tem, ali je obtoženec priznal točno to kaznivo dejanje, kot je opisano pod točko 2 prvostopenjskega izreka in je predmet obtoževanja. Obtoženec v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem ni nikoli ničesar povedal (ni se izjasnil ne na policiji, ne v preiskavi in ne na predobravnavnem naroku), vendar bi navedbe obrambe kazale na to, da je sodnik prve stopnje presojal le dokazno podprtost objektivnih znakov kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja iz 299. člena KZ-1 (protipravno ravnanje oziroma protipravno povzročeno posledico obtoženčevega delovanja po opisu), ni pa v okviru pogojev iz 3. točke prvega odstavka 285.c člena ZKP preverjal ali je bilo priznanje skladno z opisom v obtožnici glede obtoženčevega subjektivnega (psihičnega) odnosa do storjenega kaznivega dejanja in posledično krivde.
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - težko nadomestljiva škoda
Zatrjevane omejitve in prikrajšanja na področju igranja odbojke na mivki ne predstavljajo take škode oziroma takega intenzivnega posega v temeljne pravice, pravne dobrine in vrednote, da bi zaradi tega ostal postopek v motenjski pravdi brez pomena.
preprečevanje nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - začasni ukrepi - video posnetek kot dokaz - dovoljen dokaz - ustavne pravice - pravica do izjave - pravica do zasebnosti - test sorazmernosti - dokazna ocena
Predlagatelj je s stopnjo verjetnosti izkazal, da je nasprotna udeleženka izvršila zatrjevana ravnanja, kot tudi, da mu je s tem povzročila duševne stiske ter fizično poškodbo, kar ustreza opredelitvi psihičnega in fizičnega nasilja v pomenu tretjega in petega odstavka 3. člena ZPND.