V predmetni zadevi gre za dejanski stan iz 6. odst. 72. člena ZPP. Predlagana izločitev okrožnega sodnika iz sojenja je prepozna, saj ob vložitvi predloga zadeva več ni bila v triaži, niti sodniku ni bila dodeljena v reševanje.
Sicer pa v predlogu sploh niso bili navedeni konkretni relevantni razlogi in okoliščine za njegovo izločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028654
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZFPPIPP člen 60, 60/4, 299, 299/3. SPZ člen 39, 43, 43/2.
stroški pravdnega postopka - načelo uspeha v pravdi - prijava izločitvene pravice - izločitvena pravica na nepremičnini - vsebina prijave - preizkus prijavljenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - prerekanje izločitvene pravice - obstoj prerekane izločitvene pravice - priposestvovanje
Določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP (v zvezi s tretjim odstavkom 299. člena ZFPPIPP) pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato potrebno razlagati ozko. Navedena določba se uporabi le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka izločitveno pravico prav zaradi njene nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila izločitvena pravica prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja utemeljenost zahtevka za njeno uveljavitev. V primeru, ko se v pravdi izkaže, da stečajni upravitelj utemeljenosti zahtevka za uveljavitev izločitvene pravice nasprotuje iz povsem drugih razlogov, ki so neodvisni od popolnosti prijave izločitvene pravice, pa uporaba navedene določbe ni mogoča.
poškodba delavca - hišnik - javna površina - vzdrževanje - delovno mesto - regresni zahtevek
Delavčev soprispevek ni podan, ker dokazni postopek ni pokazal, da bi bil nepazljiv (op. da je tekel), in ker so bile trditve toženk v tej smeri tudi sicer izredno pavšalne.
Ploščad je bila namreč (kot celota) močno poškodovana, njeni posamezni deli so bili nestabilni, bila je neravna, na njej so bile udrtine, granitne kocke (debeline 8 cm) so izpadale, ponekod je manjkal pesek. Pritožbeno izpostavljanje izmerjenega dela, ki je za 1,5 cm izstopal iz ravnine, ob vseh preostalih okoliščinah ne more spremeniti pravilnega zaključka sodišča, da celotna ploščad ni bila primerna za varno hojo. Delavec se je poškodoval prav zaradi omenjene ploščadi, in sicer, ko je pri hoji stopil na eno izmed močno poškodovanih plošč.
V skladu z določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je pritožba nedovoljena, če jo pritožnik umakne. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zoper izpodbijani sklep zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in četrtim odstavkom 128. člena ZFPPIPP).
Po 335. členu ZPP mora pritožba obsegati navedbo sodne odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni podpisana, je po 3. odstavku 343. člena ZPP nepopolna in se zavrže, ne da bi se jo vračalo v dopolnitev (336. člen ZPP).
tožba na ugotovitev lastninske pravice - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg funkcionalnega zemljišča - pravica uporabe
Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 634/2007 opozorilo, da vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotovitvi, kdo je (dejansko) imel ob uveljaviti ZLNDL pravico uporabe na spornih nepremičninah. Za določitev imetnika pravica uporabe je pomemben pojem funkcionalnega zemljišča. Med skupne dele večstanovanjske stavbe spadajo zemljišča, na katerih so imeli na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe etažni lastniki, ne glede na to, ali so bila ta zemljišča ob uveljavitvi ZLNDL določena kot funkcionalno zemljišče ali ne.
Po 1. odstavku 343.a člena ZPP lahko sodišče prve stopnje, če predsednik senata ugotovi, da je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena, ter oceni, da je podana bistvena kršitev postopka iz 14. ali 15. točke 2. odstavka 339. člena tega zakona, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi, izda novo sodbo, ki nadomesti sodbo, ki se s pritožbo izpodbija in s katero odpravi to kršitev. Gre za t. i. nadomestno sodbo, ki je bila v pravdni postopek uvedena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), uporabljivem od 14. 9. 2017 dalje. Zaradi uresničevanja načela hitrosti postopka ima sodišče prve stopnje možnost, da očitano kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP odpravi samo. Namen določbe je, da sodišče prve stopnje v primeru, da gre za kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, kršitev samo odpravi in izda novo sodbo, torej kršitev "popravi".
Po sodni praksi in pravni teoriji je protispisnost iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP podana le, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Torej, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo dejansko imajo oziroma kot jo imajo izvorno. Gre za napako tehnične narave, torej zgolj za nepravilen prenos podatka iz listinskega gradiva v sodbo. Sodišče se pri protispisnosti ne opredeljuje in ne ocenjuje vrednosti posameznega dokaza, temveč zapis iz listine ali zapisnika napačno prenese v obrazložitev sodbe. Če je protislovje rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, temveč za zmotno dokazno oceno. Zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki je podano, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo napačno ugotovilo oziroma če ga ni ugotovilo (340. člen ZPP), z nadomestno sodbo ni dopustno sanirati. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja je pritožbeni razlog iz 2. točke 1. odstavka 338. člena ZPP, zaradi katerega lahko pritožbeno sodišče pod zakonskimi pogoji spremeni ali razveljavi sodbo sodišča prve stopnje.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - predhodni preizkus tožbe - bistvene sestavine tožbe - odločanje o stvarni pristojnosti po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 19. člena ZPP). Predhodni preizkus tožbe se lahko opravi le, če ima tožba vse potrebne sestavine iz prvega in drugega odstavka 180. člena ZPP. Iz tožbe morajo namreč biti razvidne vse dejanske okoliščine, od katerih je odvisna pristojnost sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00028463
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/1, 42, 42/1, 43, 44, 48, 50, 74, 75, 77. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 357a. ZS člen 3.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - poseg v osebno svobodo - duševna motnja - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - domsko varstvo in oskrba - ogrožanje življenja in zdravja - pravna praznina - pritožbeni rok - nujnost postopka - hitrost postopka
Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je sicer pojasnilo, da sledi ugotovitvam izvedenke, pa ni niti pojasnilo katerim ugotovitvam sledi. Na kakšni podlagi (torej katera dejstva kažejo na to in kateri dokazi) je sodišče ugotovilo, da udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, ni obrazložilo. Kakšno oskrbo in varstvo potrebuje, tudi ne. Ugotovilo je še, da bi bila udeleženka, če bi bila prepuščena sama sebi, zaradi posledic duševne motenje resno življenjsko ogrožena. S čim in kako bi se resno življenjsko ogrozila, sodišče prve stopnje ne obrazloži. Tudi svojega stališča, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi ali na odprtem oddelku istega zavoda, kar si, kot izhaja iz pritožbenih navedb, želi udeleženka) in zakaj, sodišče prve stopnje ne obrazloži. Na kakšni podlagi je sodišče to ugotovilo, tudi ne. Razlogov sodišča prve stopnje o tem, ali je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, o tem, ali je ogrožanje življenja posledica duševne motnje (in katere), zaradi katere ima udeleženka hudo moteno presojo realnosti, v izpodbijanem sklepu prav tako ni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032138
KZ-1 člen 134.a, 134.a/1. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje zalezovanja - zakonski znaki - pripor - umik pritožbe - dejansko stanje
Zaradi nečitljivosti navedenih pisanj obdolženca, ga je sodišče dne 4. 6. 2019 pozvalo, da svoje vloge čitljivo zapiše. Po takšnem pozivu sodišča je obdolženi podal pisno vlogo s katero je umaknil svojo pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora in predlagal, da se v obravnavani zadevi razpiše glavna obravnava, čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Tako je sklep o odreditvi pripora postal pravnomočen, podani pa so bili tudi vsi pogoji za razpis glavne obravnave. Zato pritožba obdolženca v tej smeri ni utemeljena.
izjava o odpovedi dediščini - stranka zapuščinskega postopka - dedna izjava
Ker se je torej pritožnica odpovedala dedovanju po zapustniku (dedno izjavo o odpovedi dedovanju je podala že na naroku 24. 1. 2019), se zaradi učinka njene izjave šteje, da sploh ni postala dedič. Zato ni stranka tega zapuščinskega postopka.
Dedna izjava je nepreklicna, mogoče pa je zahtevati njeno razveljavitev s tožbo v pravdnem postopku ob pogojev iz drugega odstavka 138. člena ZD.
Toženka kot izhaja iz izpodbijane sodbe poškodovanega delavca ni ustrezno usposobila za prižiganje kamina in dolivanje goriva (nevarne kemične snovi), zato je pravilen zaključek o njeni 80 % odgovornosti za nastalo škodo in o 20 % soodgovornosti ne dovolj previdnega delavca, ki je dolival bioetanol v enoto ″eko″ kamina ob gorečih sosednjih enotah.
Pritožba glede na povedano povsem neutemeljeno izpostavlja nekakšen argument tako imenovane naravne vzročnosti, ki je v tem, da delavec, če predhodno ne bi kršil prepovedi vožnje iz razloga žleda na cesti (in ne iz razloga prepovedi rokovanja s kaminom in z bioetanolom), ne bi imel možnosti rokovanja z bioetanolom, saj pri toženki tega goriva očitno takrat ni bilo na zalogi, in posledično ne bi prišlo do predmetne poškodbe. Vendar ta argument ne more vplivati na odločitev, saj gre za naravni vzrok, ki je preveč oddaljen od nastanka predmetne nezgode, da bi bil še lahko upošteven kot pravno relevanten vzrok za nastanek nesreče. Da ne gre za pravno upošteven sovzrok k nastali nesreči, je razvidno seveda še iz tega, da se je prepoved nanašala na prepoved vožnje iz razloga žleda na cesti in ne iz razloga prepovedi uporabe bioetanola
sodna taksa - višina sodne takse - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - vrednost predmeta postopka - izpodbijani del
Ker predlagateljica s pritožbo izpodbija po njenih trditvah premalo prisojenih 733,83 EUR, gre navedeni znesek šteti za izpodbijani del v pritožbenem postopku. Pritrditi ji zato gre, da sodna taksa za pritožbo od izpodbijanega dela v pritožbenem postopku 733,83 EUR znaša 63 EUR (po najnižji postavki iz 17. člena ZST-1 v povezavi s tarifno številko 9621, to je 30 EUR x količnik 2,1).
terjatev - zarubljena terjatev - obstoj terjatve - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - pobotanje
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov in da je toženkine dokaze prezrlo. Sodišče prve stopnje je izvedlo vse dokaze, ki jih je predlagala toženka, izvedene dokaze (tako tožničine kot tudi toženkine) pa je tudi celovito in kritično, torej v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, ocenilo. Izvedeni dokazi tudi po presoji pritožbenega sodišča potrjujejo tožničine trditve, toženkinih pa ne, kar pa ne pomeni, da je sodišče prve stopnje toženkine dokaze nepopolno izvedlo ali da je uporabilo predvsem dokaze v korist tožnice.
garaža - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe
Ključni argumenti izpodbijane sodbe, s katerimi je odgovorjeno na vse nasprotne argumente tožene stranke, ki jih ta ponavlja v pritožbi, so v celoti pravilni, zato jim višje sodišče lahko le pritrjuje in se nanje sklicuje. Sodna praksa je tako že zavzela stališče, da je kljub neobstoju pisne pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma/ odločbe o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo, pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novo zgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala. Pritožbeno vztrajanje pri nasprotnem zato v materialnem pravu nima opore.
odmera sodne takse - pritožba - vmesna sodba in zastaranje
Vmesna sodba o ugovoru zastaranja je sodba o glavni stvari, o glavnem zahtevku (315.a člen ZPP), s katero je zavrnjen ugovor zastaranja, od katerega je odvisna utemeljenost zahtevka po podlagi. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti (333. člen ZPP), ob vložitvi pritožbe pa mora biti plačana sodna taksa najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, sicer se šteje, da je pritožba umaknjena, če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (105.a člen ZPP). Taksna obveznost pa nastane ob vložitvi pravnega sredstva, razen če ni v točkah od 2 do vključno 21 prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določeno drugače (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Torej ob vložitvi (vsake) pritožbe nastane taksna obveznost za pritožbo.
OZ člen 106, 107, 252, 336, 336/1, 349. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 42, 57, 70, 99, 99/3. ZPP člen 285. ZVKSES člen 17.
gradbena pogodba - plačilo po začasnih situacijah - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - omejitev višine pogodbene kazni - trditveno breme - informativni dokaz - razpravno načelo - pobotni ugovor - uzance
V primeru, ko tožena stranka poda pobotni ugovor in je njena terjatev le delno utemeljena, mora sodišče odločiti tudi, v katerem delu oziroma v kakšni višini v pobot uveljavljena terjatev ni utemeljena.
Zastaranje terjatve na plačilo del iz gradbene pogodbe začne teči prvi dan po dnevu, ko je lahko izvajalec del zahteval izplačilo na podlagi končnega obračuna, ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno izplačilo z začasnimi situacijami.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 11. členu Pogodbe sicer res za odstop od Pogodbe izvajalca (tožeče stranke) predviden le en razlog in sicer, če naročnik ne potrdi ali ne zavrne začasnih situacij v skladu s Pogodbo. Vendar pa slednje po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da od Pogodbe ni bilo mogoče odstopiti v skladu s splošnimi določili OZ in sicer 106. in 107. člena.
plačilo stroškov sanacije - solastna nepremičnina - sanacija objekta - dogovor - obnova fasade - stroški obnove fasade - stroški obnove nepremičnine - streha - nujno potrebni ukrepi - nujna dela - dogovor o obsegu dela - obseg del - popis del - obogatitveni zahtevek
Tožnica v tem postopku od toženke zahteva plačilo dela investicije v obnovo strehe glede na solastniški delež toženke in povračilo sorazmernega vložka v fasado objekta, v delu, kot je ta presegel golo obnovo, upoštevajoč vrednost toženkine obogatitve.
Obseg nujnih del, potrebnih za sanacijo strehe, je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvedenca gradbene stroke, ki je po podanih pripombah toženke v dopolnitvi izvedeniškega mnenja poudaril, da je bila streha zaradi dotrajnosti elementov nujno potrebna obnove, saj je zamakala, kar je vplivalo na skupne dele in posamezna stanovanja.
Soglasje toženke za rušitev obeh dimnikov po oceni pritožbenega sodišča še ne pomeni, da bi za ta dela morala kriti tudi stroške.
Napaka volje lahko poseže v sfero neobstoječe pogodbe. V primeru, da nekoga prisiliš, da podpiše listino, ki je naslovljena kot posojilna pogodba, v njej priznaš prejem zneska, ki ga v resnici nisi nikdar prejel (in tudi ni mišljeno, da ga boš prejel) ter se zavežeš denar vrniti, ne gre za veljavno posojilno pogodbo, temveč za neobstoječo, ker volja skleniti resnično pogodbo, niti pod prisilo ni bila podana.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00030197
ZPIZ-2 člen 11, 37, 47, 47/1, 49, 49/2, 137.. ZUP člen 223, 223/1.
invalidska pokojnina - poprava pisne pomote - upravni postopek
Pravice iz obveznega zavarovanja se po 11. členu ZPIZ-2 uveljavljajo po ZUP. Po 1. odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.
Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, gre po sodni praksi in pravni teoriji le za popravo tehnične pomote. Torej za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravo takšne pomote se ne ustvarja nič novega in se odločba ne dopolnjuje. Doseže se, da odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo, in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. Poprava pomote, razen če je za stranko neugodna, sicer velja za nazaj, torej učinkuje od dneva, od katerega učinkuje odločba, ki se popravlja. Vendar s popravo ni mogoče popravljati zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.