Za učinkovit potek pravdnega postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da je bilo stranki sodno pisanje vročeno (sklep II Ips 451/2003). Vročilnica z močjo javne listine dokazuje, da je bilo naslovniku vročeno sodno pisanje, ki je navedeno na ovojnici. Lastnost javne listine ima tisti del vročilnice, s katerim se potrjujeta za potek pravdnega postopka dve odločilni dejstvi: da je bilo naslovniku sodno pisanje vročeno in kdaj se je to zgodilo. Da lahko to potrjuje, se mora nanašati na vsebino pošiljke, kot je na vročilnici navedena. Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto sodno pisanje ujema z navedbo o vsebini sodnega pisanja na ovojnici (sklep II Ips 325/2011).
V konkretnem primeru toženec s svojimi pritožbeni navedbami ni uspel ovreči dejstva, ki izhaja iz vročilnice, javne listine, da mu je bil skupaj s tožbo vročen poziv, naj nanjo odgovori. To dejstvo vodi do zaključka, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00028654
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZFPPIPP člen 60, 60/4, 299, 299/3. SPZ člen 39, 43, 43/2.
stroški pravdnega postopka - načelo uspeha v pravdi - prijava izločitvene pravice - izločitvena pravica na nepremičnini - vsebina prijave - preizkus prijavljenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - prerekanje izločitvene pravice - obstoj prerekane izločitvene pravice - priposestvovanje
Določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP (v zvezi s tretjim odstavkom 299. člena ZFPPIPP) pomeni izjemo od splošne ureditve povračila stroškov v pravdnem postopku in jo je zato potrebno razlagati ozko. Navedena določba se uporabi le v primerih, ko stečajni upravitelj prereka izločitveno pravico prav zaradi njene nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila izločitvena pravica prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se presoja utemeljenost zahtevka za njeno uveljavitev. V primeru, ko se v pravdi izkaže, da stečajni upravitelj utemeljenosti zahtevka za uveljavitev izločitvene pravice nasprotuje iz povsem drugih razlogov, ki so neodvisni od popolnosti prijave izločitvene pravice, pa uporaba navedene določbe ni mogoča.
Trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki dokazujejo, da pisna oporoka pred pričami ni sestavljena skladno z določili 64. člena ZD in je zato nična, je na tožnikih. Ker pa je dejstvo, da podpis na oporoki ni zapustnikov pristen podpis, negativno dejstvo, je treba tožnikom olajšati dokazovanje. Stranka, ki ne nosi materialnega dokaznega bremena pa nosi procesno dokazno breme, da navede dejstva in predlaga dokaze, ki so zanjo glede na materialno pravo odločilni za uspeh. Glede na ugotovitve izvedencev bi moral toženec, da bi uspel v postopku, predlagati dokaze, ki bi izpodbili mnenji izvedencev.
neposlovna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - delovni stroj - delo z viličarjem - prispevek oškodovanca - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - dolžna skrbnost - presoja višine denarne odškodnine - lahka telesna poškodba - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - administrativni stroški - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Delovni stroj - viličar, ki ga upravlja voznik in se premika s pomočjo lastnega motorja ter je naložen z veliko količino palet predstavlja nevarno stvar.
Za ocenitev obsega delne oprostitve objektivne odgovornosti mora sodišče ugotoviti prispevek oškodovanca v razmerju oziroma ob upoštevanju (skrbnosti) ravnanja imetnika nevarne stvari.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029516
ZIZ člen 24, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 313. ZD člen 123, 123/1, 214.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - pogoj vzajemnosti - nesporna terjatev upnika - dedovanje - pravnomočen sklep o dedovanju - dedna pravica - dokazni predlog - dokazni predlog za vpogled v sodni spis
Glede na pogoje za pobot v izvršilnem postopku bi morala dolžnica na kvalificiran način izkazati, da ima zoper upnika nesporno terjatev, in sicer, da je poleg izvršilnega naslova, ki se glasi na pokojnika, pravno nasledstvo upnika kot dokončnega dediča ugotovljeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Oseba postane dokončni dedič, ko s podajo pozitivne dedne izjave oziroma najpozneje z izdajo sklepa o dedovanju preneha njena pravica odpovedati se dediščini in ko je s sklepom o dedovanju pravnomočno ugotovljeno, da je dedič.
V postopku denacionalizacije ni bilo moč vrniti več, kot je bilo nacionalizirano.
Posest točno določenih prostorov brez ustreznega pravnega naslova ne pripelje do priposestvovanja posameznega dela stavbe (drugi in tretji odstavek 20. člena v zvezi z 19. členom ZVEtL-1). Ker so bili pravni predniki nasprotne udeleženke lahko v dobri veri le glede tega, da so vsi skupaj lastniki in formalni posestniki celotne denacionalizirane mehanične delavnice, ne pa tudi v dobri veri, kateri prostor predstavlja v naravi kateri solastninski delež, ni mogoče govoriti o lastniški posesti na posameznem delu stavbe ne pravnih prednikov in ne nasprotne udeleženke, ne glede na to kdaj je prešla zapuščina (po pokojni upravičenki) na dediče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030141
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 349, 352, 352/1, 352/2, 847, 847/1. ZPP člen 362, 362/1.
posredniška pogodba - obveznosti naročitelja - kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - najem prostorov - trgovinska dejavnost - plačilo provizije - razlaga spornih pogodbenih določil - skupni namen pogodbenikov - načela obligacijskega prava - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - zapadlost plačila - nastanek pravice - trenutek sklenitve pogodbe - nemogoča izpolnitev - ravnanje stranke - poslovna odškodninska odgovornost - pozitivni pogodbeni interes - terjatev iz gospodarske pogodbe - zastaralni rok iz gospodarske pogodbe - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - načelo neodvisnosti sodstva
Za sporno pogodbeno določilo gre, ko mu pogodbeni (pravdni) stranki pripisujeta različen pomen. V takšnem primeru mora sodišče ugotavljati skupni namen pogodbenikov upoštevaje načela obligacijskega prava. Skupni namen pogodbenikov se lahko ugotavlja tudi na podlagi pogajanj pred sklenitvijo pogodbe, poteka pogajanj in interesov za sklenitev pogodbe itd. Seveda razlaga pogodbenih določil ni odvisna zgolj od subjektivne zaznave ene stranke, ali tega kar je ona imela v mislih, pač pa mora stranka konkretizirati sporna pogodbena določila in opisati okoliščine - dejstva ter predlagati dokaze, ki tezo spornosti pogodbenih določil potrjujejo, da sme sodišče uporabiti drugi odstavek 82. člena OZ, torej pravila o razlagi spornih pogodbenih določil.
Pritožbeno sodišče ne daje „navodil“ sodišču prve stopnje, saj je le-to pri svojem odločanju neodvisno. Upoštevaje določbo prvega odstavka 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje zgolj opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera opozori sodišče druge stopnje v svojem sklepu.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obveznost toženke na doplačilo za uspešnost (regular success fee) tožnici nastala, da pa je zaradi toženkine prekinitve najemnih pogodb pred prvim plačilom (časovna) zapadlost plačila nastale obveznosti postala nemogoča. Za to je odgovorna tožena stranka in je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da znaša poslovna škoda tožnice njen pozitivni pogodbeni interes, torej plačilo po pogodbi.
odmera sodne takse - pritožba - vmesna sodba in zastaranje
Vmesna sodba o ugovoru zastaranja je sodba o glavni stvari, o glavnem zahtevku (315.a člen ZPP), s katero je zavrnjen ugovor zastaranja, od katerega je odvisna utemeljenost zahtevka po podlagi. Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti (333. člen ZPP), ob vložitvi pritožbe pa mora biti plačana sodna taksa najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, sicer se šteje, da je pritožba umaknjena, če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (105.a člen ZPP). Taksna obveznost pa nastane ob vložitvi pravnega sredstva, razen če ni v točkah od 2 do vključno 21 prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določeno drugače (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Torej ob vložitvi (vsake) pritožbe nastane taksna obveznost za pritožbo.
OZ člen 132, 243, 243/3, 243/4, 766, 768, 769, 769/1.
pogodba o poslovnem sodelovanju - mandatna pogodba - kršitev pogodbe - dolžna skrbnost - pooblastilo za zastopanje - prekoračitev pooblastila - izvedeni finančni instrumenti - navadna škoda - obseg odškodnine - odmik od naročila in navodil - terminski posli - rokovna ali terminska prodaja in nakup deviz - vračilo nagrade
Bistveni del presoje sodišča prve stopnje temelji na pravilu, da mora prevzemnik posla izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik, pri čemur mu morajo biti vodilo naročnikovi interesi ter da se prevzemnik lahko odmakne od sprejetega naročila samo s soglasjem naročitelja (prvi odstavek 769. člen OZ).
Pritožnik s trditvami, da je tožeča stranka vedela za obstoj relativno velikega negativnega salda terminskih pogodb z zapadlostjo do 3. 4. 2007, ne more omajati stališča sodišča prve stopnje, da za sklenitev novih terminskih pogodb v USD in JPY ni več imel mandata tožeče stranke. Zgolj vedenje namreč ne zadostuje. Če bi hotel toženec ovreči trditve tožeče stranke, bi moral trditi in dokazati, da je za rekonstrukcijske posle že sklenjenih terminskih pogodb pridobil soglasje zakonitega zastopnika tožeče stranke. Ob tem ni uspel ovreči ugotovitve sodišča prve stopnje, da je imel mandat za sklepanje terminskih pogodb v USD in JPY le za zavarovanje kreditnih pogodb, v katerih je bila obveznost dogovorjena v USD in JPY. Drugačnega dogovora, ki bi izkazoval mandat tožencu, da sklepa nove terminske pogodbe v USD in JPY brez povezave s temeljnim kreditnim poslom, toženec ni izkazal.
izjava o odpovedi dediščini - stranka zapuščinskega postopka - dedna izjava
Ker se je torej pritožnica odpovedala dedovanju po zapustniku (dedno izjavo o odpovedi dedovanju je podala že na naroku 24. 1. 2019), se zaradi učinka njene izjave šteje, da sploh ni postala dedič. Zato ni stranka tega zapuščinskega postopka.
Dedna izjava je nepreklicna, mogoče pa je zahtevati njeno razveljavitev s tožbo v pravdnem postopku ob pogojev iz drugega odstavka 138. člena ZD.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032138
KZ-1 člen 134.a, 134.a/1. ZKP člen 372, 372/1.
kaznivo dejanje zalezovanja - zakonski znaki - pripor - umik pritožbe - dejansko stanje
Zaradi nečitljivosti navedenih pisanj obdolženca, ga je sodišče dne 4. 6. 2019 pozvalo, da svoje vloge čitljivo zapiše. Po takšnem pozivu sodišča je obdolženi podal pisno vlogo s katero je umaknil svojo pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora in predlagal, da se v obravnavani zadevi razpiše glavna obravnava, čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Tako je sklep o odreditvi pripora postal pravnomočen, podani pa so bili tudi vsi pogoji za razpis glavne obravnave. Zato pritožba obdolženca v tej smeri ni utemeljena.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 79, 79/1, 79/3, 85, 85/2.. ZODPol člen 45a, 45a/1.. ZVSI člen 53, 53/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za določen čas - delo policista - pogodba o izobraževanju - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Iz prvega odstavka 1. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi izhaja, da sta stranki delovno razmerje za določen čas sklenili zaradi izobraževanja tožnika za pridobitev višješolske izobrazbe policist. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz navedenega razloga je po pravilnem stališču sodišča prve stopnje dopustna po prvem odstavku 45.a člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol). Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena z izključnim namenom izobraževanja tožnika za policista, določilo četrtega odstavka 15. člena pogodbe o zaposlitvi, da preneha veljati tudi v primeru odpovedi pogodbe o izobraževanju, ni nično ali protiustavno. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas brez odpovednega roka v primeru, da odpade razlog, zaradi katerega je bila sklenjena (izobraževanje tožnika), namreč določa že prvi odstavek 79. člena ZDR-1.
odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - ustavna odločba - zdravstveno stanje dolžnika
Kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe je mogoče upoštevati le izjemen dogodek, ki zaradi izjemne kratkotrajne situacije dolžniku le začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, česar dolžnik ni uspel izkazati. Njegove navedbe ne predstavljajo izjemne kratkotrajne situacije. Odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019 ne predvideva odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov v vsakem primeru, ko se dolžnik le pavšalno sklicuje na svoje slabo premoženjsko stanje in predvideno poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi izselitve iz stanovanja. Sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera, išče pravično ravnovesje med pravico upnika do sodnega varstva in pravico do telesne celovitosti dolžnika. Ustavna odločba nasprotuje časovni omejenosti odloga v primeru, ko so za to nedvomno že podani posebno upravičeni razlogi, ki pa jih dolžnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00028463
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/1, 42, 42/1, 43, 44, 48, 50, 74, 75, 77. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 357a. ZS člen 3.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - poseg v osebno svobodo - duševna motnja - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - domsko varstvo in oskrba - ogrožanje življenja in zdravja - pravna praznina - pritožbeni rok - nujnost postopka - hitrost postopka
Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je sicer pojasnilo, da sledi ugotovitvam izvedenke, pa ni niti pojasnilo katerim ugotovitvam sledi. Na kakšni podlagi (torej katera dejstva kažejo na to in kateri dokazi) je sodišče ugotovilo, da udeleženka potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, ni obrazložilo. Kakšno oskrbo in varstvo potrebuje, tudi ne. Ugotovilo je še, da bi bila udeleženka, če bi bila prepuščena sama sebi, zaradi posledic duševne motenje resno življenjsko ogrožena. S čim in kako bi se resno življenjsko ogrozila, sodišče prve stopnje ne obrazloži. Tudi svojega stališča, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi ali na odprtem oddelku istega zavoda, kar si, kot izhaja iz pritožbenih navedb, želi udeleženka) in zakaj, sodišče prve stopnje ne obrazloži. Na kakšni podlagi je sodišče to ugotovilo, tudi ne. Razlogov sodišča prve stopnje o tem, ali je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, o tem, ali je ogrožanje življenja posledica duševne motnje (in katere), zaradi katere ima udeleženka hudo moteno presojo realnosti, v izpodbijanem sklepu prav tako ni.
OZ člen 106, 107, 252, 336, 336/1, 349. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 42, 57, 70, 99, 99/3. ZPP člen 285. ZVKSES člen 17.
gradbena pogodba - plačilo po začasnih situacijah - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - omejitev višine pogodbene kazni - trditveno breme - informativni dokaz - razpravno načelo - pobotni ugovor - uzance
V primeru, ko tožena stranka poda pobotni ugovor in je njena terjatev le delno utemeljena, mora sodišče odločiti tudi, v katerem delu oziroma v kakšni višini v pobot uveljavljena terjatev ni utemeljena.
Zastaranje terjatve na plačilo del iz gradbene pogodbe začne teči prvi dan po dnevu, ko je lahko izvajalec del zahteval izplačilo na podlagi končnega obračuna, ne glede na to, ali je bilo dogovorjeno izplačilo z začasnimi situacijami.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 11. členu Pogodbe sicer res za odstop od Pogodbe izvajalca (tožeče stranke) predviden le en razlog in sicer, če naročnik ne potrdi ali ne zavrne začasnih situacij v skladu s Pogodbo. Vendar pa slednje po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da od Pogodbe ni bilo mogoče odstopiti v skladu s splošnimi določili OZ in sicer 106. in 107. člena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030269
ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/2, 163/3, 286b, 286b/1, 362, 362/2. URS člen 23. OZ člen 190, 190/1, 191.
neupravičena pridobitev - konkludentno ravnanje - privolitev v prikrajšanje - plačilo nedolga - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku - prekluzija - plačilo v izogib sili - pridržek pravice zahtevati vračilo - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva - predvidljivost - stroški pravdnega postopka - kriterij uspeha - delni uspeh v pravdi - uspeh po temelju in po višini
Delna razveljavitev prvostopenjske sodbe v prejšnjem pritožbenem postopku (opr. št. I Cpg 889/2016) je bila posledica stališča pritožbenega sodišča, da za obravnavanje oziroma upoštevanje dejstev o plačilu računov tožene stranke tudi po 5. 5. 2009 zaradi ekonomske nuje (t. j. iz razloga, da bi se izognila sili) ni bilo podlage v drugem odstavku 362. člena ZPP.
Z uveljavljanjem kršitve 23. člena URS, zatrjevanega nekorektnega materialnega procesnega vodstva prvostopenjskega sodišča v postopku in neupravičenega neupoštevanja razloga za plačilo računov v njihovem polnem znesku tudi po 5. 5. 2009, skuša pritožnica izkazati, da je prišlo do situacije, kot bi bila izdana zanjo "sodba presenečenja".
Pravicam strank v pravdnem postopku ustreza tudi njihova dolžnost, da s svojim ravnanjem v postopku pripomorejo k uresničitvi teh pravic, prav tako pa h kvaliteti sodnega varstva. Od stranke je treba pričakovati, da bo v postopku ravnala skrbno, med drugim tudi z ustrezno preučitvijo pravnih vidikov spora. Neustrezne pravne preučitve pravnih vidikov spora tožnici ni mogoče očitati, saj je s sklicevanjem na možno uporabo 191. člena OZ predvidela tudi možnost uporabe navedenega materialnega pravila in s tem prilagodila tudi obrambo pred uporabo navedenega določila s sklicevanjem na njeno nevednost, da plačuje nekaj, česar ni dolžna. Gre le za to, da se taka njena obramba ni izkazala za učinkovito glede plačil vse od 5. 5. 2009 dalje. Njen očitek prvostopenjskemu sodišču glede nekorektnega materialnega procesnega vodstva, ki naj bi pripeljal do kršitve tožničine ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena URS se spričo obrazloženega izkaže za neutemeljenega.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.
invalidnina za telesno okvaro - sprememba zakonske ureditve
Glede na dne 8. 8. 2017 vloženo zahtevo za priznanje pravice do invalidnine, pravno podlago za razrešitev sporne zadeve predstavlja ZPIZ-2. Ta v tretjem odstavku 403. člena določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam) pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145. in 147. ter 149. člena ZPIZ-1, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.
Glede na takšno materialnopravno ureditev pomeni, da je pravico do invalidnine do uveljavitve predpisov, ki bodo urejali postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, mogoče uveljavljati samo še za telesne okvare, ki so posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Nova sistemska ureditev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja namreč ne ureja več pravice do invalidnine. Telesne okvare so izločene iz tega sistema in ne predstavljajo več zavarovalnega rizika iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - pogojna obsodba - sprememba kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pritožbenimi trditvami, da je prvostopno sodišče pri odmeri kazni obdolžencu dalo prevelik poudarek olajševalnim okoliščinam, pri čemer je povsem prezrlo obteževalne okoliščine, predvsem tudi zavržnost in težo samega kaznivega dejanja.
garaža - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe
Ključni argumenti izpodbijane sodbe, s katerimi je odgovorjeno na vse nasprotne argumente tožene stranke, ki jih ta ponavlja v pritožbi, so v celoti pravilni, zato jim višje sodišče lahko le pritrjuje in se nanje sklicuje. Sodna praksa je tako že zavzela stališče, da je kljub neobstoju pisne pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma/ odločbe o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo, pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novo zgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala. Pritožbeno vztrajanje pri nasprotnem zato v materialnem pravu nima opore.
terjatev - zarubljena terjatev - obstoj terjatve - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - pobotanje
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov in da je toženkine dokaze prezrlo. Sodišče prve stopnje je izvedlo vse dokaze, ki jih je predlagala toženka, izvedene dokaze (tako tožničine kot tudi toženkine) pa je tudi celovito in kritično, torej v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, ocenilo. Izvedeni dokazi tudi po presoji pritožbenega sodišča potrjujejo tožničine trditve, toženkinih pa ne, kar pa ne pomeni, da je sodišče prve stopnje toženkine dokaze nepopolno izvedlo ali da je uporabilo predvsem dokaze v korist tožnice.