ogroženost otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka
Pritožbeno sodišče se tako pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da otroka, ki bivata pri očetu in kjer živita že od vsega začetka svojega življenja, nista ogrožena in tako tudi ni pogoja za izdajo začasne odredbe po določbi 161. člena DZ.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - skrajšanje preizkusne dobe - izredne okoliščine - namen odpusta obveznosti
Določba o izrednem skrajšanju preizkusnega obdobja je bila sicer res sprejeta z namenom nepotrebno dolgega trajanja postopkov osebnih stečajev, v katerih se zaradi prenizkih dohodkov dolžnika stečajna masa sploh ne oblikuje, vendar pa tu ne gre za tak primer. Kot je razvidno iz upraviteljevega poročila (p. d. 38), v (posebno) stečajno maso spadajo nepremičnine v lasti stečajne dolžnice in najemnina v zvezi z eno od nepremičnin. Postopek tega osebnega stečaja se tako ne vodi le zaradi postopka odpusta obveznosti, temveč tudi zaradi unovčevanja stečajne mase. Iz načrta poteka postopka osebnega stečaja (p. d. 41) izhaja, da upravitelj predvideva, da bo uspel unovčiti stečajno maso do srede leta 2021, takrat pa bo poteklo tudi dvoletno preizkusno obdobje. Tudi zato niso utemeljeni očitki pritožnice, da se s (po pritožničini oceni predolgo) preizkusno dobo „zaradi stroškov postopka oškoduje stečajna masa“. Stečajni postopek se namreč ne more zaključiti, preden je unovčena vsa stečajna masa, poplačani upniki ter izvedena vsa dejanja, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku (375. člen ZFPPIPP). Pri tem pa višje sodišče še dodaja, da je preizkusno obdobje namenjeno tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti. V tem obdobju je na preizkusu, izpolnjevati mora z zakonom določene obveznosti (383.b, 384., 386. in 401. člen ZFPPIPP), upoštevati prepovedi iz 386. člena ZFPPIPP in živeti v skladu s svojimi možnostmi, pri vsem navedenem pa ga nadzira upravitelj. Šele če ta preizkus prestane, je upravičen do odpusta obveznosti.
začetek stečajnega postopka - poroštvo - prekinitev postopka
Četudi iz podatkov v spisu izhaja, da pritožnik neveljavnosti Pogodbe ni uveljavljal vse do tedaj, ko je upnik zahteval plačilo, niti ni izkazano, da bi predhodno v zvezi s svojo poroštveno zavezo uveljavljal kakršnokoli ugovore, pa to še ne pomeni, da njegovih ugovorov, s katerimi se brani pred upnikovim predlogom za začetek postopka osebnega stečaja, ni potrebno obravnavati oziroma nanje obrazloženo odgovoriti, še zlasti, ker ima odločitev o začetku stečajnega postopka daljnosežne in v marsikaterem smislu nereverzibilne posledice za dolžnika. Upnik je sicer z listinsko dokumentacijo prepričljivo izkazal poroštveno obveznost dolžnika, s tem pa je nanj prevalil dokazno breme, da dokaže, da temu ni tako oziroma da se kot porok ni veljavno zavezal. Toda za zaključek, da tega bremena ni zmogel, bi moralo sodišče prve stopnje njegove ugovore obravnavati in se do njih opredeliti (ali pa postopek prekiniti, če predhodnega vprašanja (ne)veljavnosti poroštvene zaveze ne bo samo reševalo).
nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - premoženjska škoda
odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - namerna povzročitev škode - povzročitev škode iz hude malomarnosti - retroaktivna veljavnost zakona - predpis, veljaven v času odločanja
Sklep o odpustu obveznosti je konstitutivne pravne narave. Dolžniku so obveznosti odpuščene šele s sklepom o odpustu obveznosti, zato tudi ni mogoče govoriti o zaključenem pravnem položaju. Pri odločanju o odpustu obveznosti sodišče uporabi materialno pravo, ki velja v času odločitve.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - oškodovanje delavcev - prepovedana posledica - postopek o prekršku - blokada transakcijskega računa
Prekršek tako predstavlja le golo kršitev predpisa, medtem ko gre pri kaznivem dejanju za poseg v pravno zavarovano dobrino, ki pa se navzven izkazuje s prikrajšanjem delavcev. Predmet kazenskega postopka po drugem odstavku člena 196 KZ-1 so torej dalj časa trajajoča ravnanja obeh obdolžencev, ki se nanašajo na različna področja delovnopravnih predpisov in katerih posledice so se manifestirale v oškodovanju v tenorju izreka izpodbijane sodbe navedenih delavcev. Glede na navedeno je torej tudi po oceni pritožbenega sodišča tako, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče, mogoče zaključiti, da obd. F. S. v tem kazenskem postopku ni obravnavan za historični dogodek, ki bi imel tako, kot neutemeljeno trdita obrambi obeh obdolžencev, podlago v identičnih oziroma v bistvenem enakih dejstvih, kot so jih imela ravnanja, zaradi katerih je bil zoper obd. F. S. že voden postopek o prekršku in zaradi katerih so mu bili kot odgovorni osebi izdani tudi prej citirani PN.
Iz ugotovljenega dejanskega stanja v napadeni sodbi namreč izhaja poslovanje družbe S. O., ki je bila že v letu 2010 blokirana zaradi izvršb in neplačevanja prispevkov, torej gre za obravnavanje ves čas istega historičnega dogajanja, v katerem niso bili plačani prispevki in izplačane plače delavcem, naveza in podpora obd. I. K. pa je v izreku zadostno konkretizirana v omogočanju, da je kot edini družbenik in direktor družb O. d.o.o., omogočil promet preko TRR družb K. d.o.o. in O. d.o.o., kamor se je polagala gotovina, prejeta iz naslova opravljanja trgovinske dejavnosti S. O. Zato je prvo sodišče takšno podporo obd. I. K. utemeljeno prepoznalo (le) kot pomoč in ne kot sostorilstvo in štelo v tem delu kot dejanskega poslovodjo obd. F. S., kot zakonitega zastopnika S. O. ter v nadaljevanju prepričljivo in vzorno obrazložilo, da je bilo tudi zaposlovanje delavcev le v domeni obd. F. S. in ne obd. I. K. Dopustitev obd. I. K. za polaganje gotovine na TRR obeh njegovih družb pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča nedvomno ravnanje podpore, ki je pripomoglo k ohranjanju poslovanja družbe S. O., saj bi brez tega že v letu 2010 v skladu z določbami ZFPPIPP morali biti izvedeni ukrepi finančnega prestrukturiranja, oziroma bi moral biti vložen predlog za stečaj (ta je bil šele v letu 2012), šele v letu 2013 pa se je zgodil izbris te družbe brez likvidacije.
Strinjati pa se je s pritožbenimi navedbami, da je v delu, ki se nanaša obd. I. K. nepravilna odločitev prvega sodišča, ko je tudi obd. I. K. (nerazdelno) bila naložena dolžnost plačila premoženjskopravnih zahtevkov oškodovancem. Skladno s pritožbenimi navedbami namreč drži, da so oškodovani delavci, imena katerih izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe svoje premoženjskopravne zahtevke priglasili v postopku, ki se je do tedaj vodil le zoper obd. F. S. pri Okrajnem sodišču v Žalcu (v fazi posameznih preiskovalnih dejanj), medtem ko so v fazi sojenja pri tako postavljenih premoženjskopravnih zahtevkih (le) vztrajali in nihče izmed njih ni izrecno navajal, da tak premoženjskopravni zahtevek naslavlja tudi zoper obd. I. K. Zato ima pritožba prav, da ne vzdrži obrazložitev prvega sodišča (točka 94), v katerem je le-to sicer pravilno izhajalo iz členov 101 in 102 ZKP, ki uzakonjata podajo predloga za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, v nadaljevanju pa nato nepravilno razlogovalo aktivno legitimacijo v zvezi s podajo premoženjskopravnega zahtevka navedbo, da je naslovnik premoženjskopravnega zahtevka vsakokratni udeleženec, zoper katerega je kazenski postopek uveden, ne da bi ga moral upravičenec še posebej opredeliti. Zato je v tem delu bilo potrebno pritožbi ugoditi zaradi kršitve drugega odstavka člena 102 ZKP in izpodbijano sodbo v odločitvi o premoženjskopravnih zahtevkih, ki se nanaša na obd. I. K. na podlagi zakonskega pooblastila iz šestega odstavka člena 392 ZKP razveljaviti.
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če razumno oceni, da dejstva, ki naj bi se dokazovala s predlaganimi dokazi, za odločitev v sporu niso odločilna ali da je neko dejstvo že dokazano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00030947
OZ člen 39.. SPZ člen 194, 194/1, 195, 196, 196/2, 197, 199, 199/3.. ZPP člen 2, 8, 181, 181/2, 212, 337, 337/1.
zemljiški dolg - ničnost zemljiškega dolga - izigravanje upnikov - podlaga, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi (nedopustna podlaga) - zavarovalni zemljiški dolg - posojilna pogodba - ustanovitev zemljiškega dolga - časovne meje pravnomočnosti - nedovoljene pritožbene novote - pravni interes za vložitev tožbe - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Na tej osnovi je glede sporne nepremičnine že zgolj ob sklicevanju na določbo 39. člena OZ upravičeno sprejelo zaključek o ničnosti enostranskega pravnega akta o ustanovitvi spornega zemljiškega dolga s posledično ničnostjo te omejene stvarne pravice ter o ničnosti opravljenega prenosa zemljiškega pisma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00030957
URS člen 22, 25. ZPP člen 5, 8, 339, 339/, 339/2-18, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 350, 350/2, 452, 453. OZ-UPB1 člen 299.
nedovoljen posek lesa - povzročitev škode - omejeni pritožbeni razlogi - bistvene kršitve določb postopka - površna in pomanjkljiva dokazna ocena - kršitev načela kontradiktornosti postopka - neupoštevanje pravil o prekluziji - zakonske zamudne obresti - dolžniška zamuda - spor majhne vrednosti
Dokazna presoja glede ključnega pravno odločilnega dejstva je namreč zgolj površinska in do te mere pomanjkljiva ter nerazumljiva, da prvostopenjskega dokaznega zaključka o tem, da je bilo vseh 20 dreves posekanih na nepremičnini tožnice, zaenkrat ni mogoče preizkusiti kot pravno pravilnega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029218
OZ člen 164, 164/3, 164/4, 243. SPZ člen 95, 96.
uporabnina - plačilo uporabnine - nepošteni pridobitelj - nedobroverni posestnik - zmotna uporaba materialnega prava - dejansko nastala škoda
Toženo stranko je v smislu določb 95. in 96. člena SPZ treba šteti za nepoštenega pridobitelja. Vzrok za razvezo pogodbe je na njeni strani. Tožena stranka obveznosti plačila kupnine ni izpolnila niti v najmanjšem delu. Neizpolnitev pogodbe je posledica njene volje.
ZPP člen 70, 72. ZZZDR člen 123. DZ člen 183, 183/1.
nadstandardna višina preživnine - določitev preživnine za mladoletnega otroka - predlog za izločitev sodnika
S trditvami, da naj bi sodnica bila prijateljica sestrične nasprotne udeleženke, predlagatelj uveljavlja odklonitveni razlog. Gre namreč za druge okoliščine, ki naj bi vzbujale dvom o nepristranskosti sodnice.
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da Düsseldorfska tabela za določanje preživnine ni merodajna. Predstavlja pa po oceni sodišča druge stopnje merilo, ki se lahko uporabi kot pomoč pri odločanju o preživnini za ml. otroka, ki živi v Republiki Nemčiji. Pravilno pritožba opozarja, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja dohodek nasprotne udeleženke zgolj 43% dohodka predlagatelja.
Ker je bila storilcu s sodbo pravnomočno izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, bi moralo sodišče odločanje o predlogu storilca za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja odstopiti sodišču, ki je bilo pristojno za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - premoženjsko stanje prosilca
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je tožnica sodno takso v znesku 405 EUR sposobna plačati v enkratnem znesku, ne da bi se občutno zmanjšala sredstva, namenjena za preživljanje. Vrednost spornega predmeta ima v konkretnem primeru za posledico relativno visoko sodno takso (v znesku 405 EUR). Upoštevajoč ugotovljene dohodke tožnice 604,63 EUR na mesec bi bila s takojšnjim plačilom tako visoke sodne takse ne glede na nepremično premoženje, (za katerega tožnica tudi utemeljeno uveljavlja, da je preobremenjeno s hipotekami) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Glede na navedeno je tožnici treba dovoliti obročno plačilo sodne takse v štirih mesečnih obrokih.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. Pravilnik o znakih in označbah na smučišču (2008) člen 3.
škodni dogodek - poškodba smučarja - trčenje dveh smučarjev - izključena odgovornost upravljalca smučišča - označevanje nevarnih mest na smučišču - nesreča na smučišču - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
Tožnik v tem postopku torej ni zatrjeval in ne dokazoval nobenega izmed dejstev, na podlagi katerih bi lahko sodišče prve stopnje presojalo odgovornost smučarja J. in tožnika (vsaj soprispevek), ki sta trčila, prav to pa je bil odločilen vzrok za padec in utrpele poškodbe. Sodišče prve stopnje, tudi če bi ugotovilo protipravno ravnanje zavarovanca toženke v zvezi s postavitvijo znaka, tako ne bi moglo opraviti razmejitve odgovornosti. V zvezi z edino okoliščino, ki bi morda lahko pomenila nek soprispevek zavarovanca toženke, to je neustrezna debelina količka, je tožnik ni uspel dokazati, zato je neutemeljeno njegovo sklicevanje na 3. člen Pravilnika o znakih in označbah na smučiščih. Ob tem pa ima tožnik v pritožbi popolnoma prav, da bi tudi v tem primeru moral zatrjevati in dokazovati da:"s tem posledice za poškodbe pritožnika ne bi bile tako hude, kot so bile.".
OZ člen 631. ZPP člen 286. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-5, 9-7, 18, 19. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (2007) člen 6.
podizvajalska pogodba - začasna situacija - posebne gradbene uzance - trditvena podlaga - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika
Ne gre slediti pritožbeni navedbi, da tožeča stranka do terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti ni upravičena na podlagi dejstva, da se je z aneksom št. 3 podizvajalec odpovedal uveljavljanju zakonskih zamudnih obresti. Kot je utemeljilo sodišče prve stopnje, je bilo vseh 5 elementov za uporabo določbe 631. člena OZ izpolnjeno dne 30. 3. 2016, kar pomeni, da naknadna odpoved izvajalca v aneksu, ki je bil s strani izvajalca podpisan 27. 9. 2016, v tem delu nima nobenega vpliva na obseg podizvajalčeve terjatve.
ZPP člen 214, 214/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
podizvajalska pogodba - dodatno naročena dela - trditveno in dokazno breme - dogovor o načinu plačila - klavzula ključ v roke - končni obračun
Ne gre slediti pritožbeni navedbi, da tožeča stranka do plačila ni upravičena na podlagi okoliščine, da je bil posel sklenjen po klavzuli funkcionalni ključ v roke. Ta klavzula se nanaša na dela, ki so opredeljena znotraj konkretne pogodbe. V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni šlo za dela, ki so se izvrševala v okviru temeljnega posla - pogodbe med toženo stranko in družbo A. d. o. o., in pogodbe med to družbo in tožnico, temveč je šlo za izrecno nova in dodatno naročena dela tožene stranke in v takem primeru je izvajalec nedvomno upravičen do dodatnega plačila.
razlog smotrnosti - oportunitetno načelo - kazenski pregon - kazniva dejanja storjena v tujini - dvojna kaznivost (identiteta norme) - dovoljenje državnega organa za pregon - dovoljenje ministra za pravosodje - kaznivo dejanje nasilništva - kazniva dejanja zoper javni red in mir
V kazenskem postopku zoper polnoletne storilce kaznivih dejanj lahko smotrnost iz razloga oportunitetnega načela uporabi samo državni tožilec, ne pa sodišče.
Če se ugotovi, da ni podana identiteta norme se lahko kazenski pregon (postopek) nadaljuje ob pogoju iz četrtega odstavka 14. člena KZ-1, z dovoljenjem ministrstva pristojnega za pravosodje.
Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo odškodnine za nematerialno škodo v znesku 26.292,50 EUR, kolikor je izračunalo, da je toženka ob upoštevanju deleža prispevka tožnika k nastanku škode in že plačanega zneska odškodnine v znesku 53.050,00 EUR še dolžna plačati tožniku. Pri tem ni upoštevalo ugovora toženke v odgovoru na tožbo, da naj se posamezni zneski že plačane odškodnine valorizirajo
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZDen člen 72, 72/2. ZDoh-2 člen 75, 75/2, 125, 125/3. ZDavP-2 člen 12, 12/4, 59, 59/1, 325, 325/1, 325/4, 325/5. OZ člen 280, 280/1.
izvršilni naslov - izrek izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - bruto in neto znesek - izpolnitev obveznosti - denacionalizacija - denacionalizacijski zavezanec - nadomestilo za uporabo nepremičnine - davek - davčna obveznost - obračun davka - davčni odtegljaj - plačnik davka - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika
Na podlagi prvega odstavka 280. člena OZ mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, in je zavezanec za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova oseba, ki se po 12. členu ZDavP-2 šteje za plačnika davka, je glede na navedeno določbo OZ, ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje, tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje. Plačilo davčnega odtegljaja je pravzaprav plačilo upniku oziroma natančneje za upnika (samo ne njemu na račun, ampak zanj državi). Denacionalizacijskemu upravičencu (tožniku) sodišče torej prisodi bruto znesek nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen, vendar pa zaradi davčne obveznosti in zakonsko predvidenega načina plačevanja davka prek plačnika davka (toženca) v neposredno razpolaganje lahko dobi le zmanjšan (neto) znesek.