kaznivo dejanje poslovne goljufije - nasprotje med razlogi sodbe in izvedenimi dokazi
Prav tako ni mogoče pritrditi pritožbi, ko pod videzom kršitve 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP trdi, da je podano nasprotje med izvedenimi dokazi in obrazložitvijo izpodbijane sodbe, s tem ko sodišče prve stopnje ugotavlja, da je obdolženec del obveznosti do dobaviteljev oziroma prevoznikov poravnal in da je posle dogovoril M. V., kljub temu pa meni, da je pri obdolžencu podan preslepitveni namen oziroma naklep. Pritožba ne pojasni, katere dokaze ima v mislih, prav tako pa prezre, da je odločilno dejstvo ravno v tem, da je V. ravnal po navodilu oziroma naročilu obdolženca ter da obdolženec kot edini družbenik in direktor družbe P. d.o.o. ni poskrbel, da bo družba realizirala svoje obveznosti, kljub temu, da je razpolagala z zadostnimi sredstvi za poplačilo računov. Zatrjevanega nasprotja tako ni zaslediti. Ker pa pravnomočno potrjena prisilna poravnava učinkuje na terjatve oškodovancev, katerim so bili z izpodbijano sodbo priznani premoženjskopravni zahtevki (točka III izpodbijane sodbe), je pritrditi pritožbi v delu, ko navaja, da ima sklep o potrditvi prisilne poravnave naravo izvršilnega naslova, kar pomeni, da bi oškodovanci za iste terjatve razpolagali z dvema izvršilnima naslovoma. Če sodišče z odločbo o premoženjskopravnem zahtevku odloči o že razsojeni stvari, krši določbo drugega odstavka 105. člena ZKP, zato je bilo pritožbi v tem delu pritrditi in odločiti, da se oškodovance s celotnimi premoženjskopravnimi zahtevki napoti na pravdo.
bistvena kršitev določb postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - prekluzivni rok 2 leti - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - zahteva za preiskavo - ustavna odločba
Prvostopno sodišče torej v ponovljenem postopku ni odpravilo kršitev, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem že citiranem sklepu z dne 30. 4. 2019. Soglašati je zato potrebno s pritožnikom, ki v svoji pritožbi prvostopnemu sodišču očita, da je (ponovno) zagrešilo bistveno kršitev določb ZKP, saj ne le, da ni sledilo navodilom pritožbenega sodišča, temveč se do nekaterih odločilnih dejstev sploh ni opredelilo.
Čeprav iz bilance stanja izhaja, da drugotoženka nima sredstev, pa ni ponudila ustrezne trditvene podlage, zakaj sredstev ne more zagotoviti. Znesek 33,00 EUR je namreč tako nizek, da bi morala drugotoženka, ki je gospodarska družba, posebej navesti in dokazati, zakaj ga ne more zagotoviti (npr. s posojilom), ne da bi s tem ogrozila svojo dejavnost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029122
KZ-1 člen 49, 205, 205/1, 205/1-1.
velika tatvina - odločba o kazenski sankciji - zaporna kazen - specialni povratnik - olajševalne in obteževalne okoliščine
Obdolženec je bil že večkrat predkaznovan tudi za istovrstna kazniva dejanja in je torej specialni povratnik, na katerega niti do sedaj izrečene pogojne obsodbe niti prostostne kazni niso toliko vplivale, da bi ga odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj zoper premoženje.
izvršilni stroški - sodna taksa za ugovor - preživninska terjatev - stroški postopka mediacije - sodni stroški - obstoj izvršilnega naslova
Naziranju dolžnika, da bi sodišče prve stopnje med izvršilnimi stroški, ki so mu nastali, moralo upoštevati sodno takso za ugovor, ni moč slediti. Navedeni izvršilni postopek se namreč vodi za izvršitev preživninskega zahtevka, v katerem se v skladu z opombo 4.b Taksne tarife Zakona o sodnih taksah takse ne plačujejo, da dolžniku nalog za plačilo sodne takse za ugovor ni bil izdan, pa je razvidno tudi iz podatkov elektronskega vpisnika. Pritrditi pa je stališču dolžnika, da je sodišče prve stopnje med izvršilnimi stroški upnika neutemeljeno priznalo 2 x 90,00 EUR za mediacijsko srečanje dne 9. 10. 2018 in 17. 1. 2019. Mediacija ni del sodnega postopka, zato stroški postopka mediacije niso sodni stroški in tudi ne stroški, potrebni za izvršbo. Sodišče druge stopnje zato stroškov mediacijskih srečanj upniku ni priznalo.
zapuščinski postopek - stroški v zapuščinskem postopku - tožba na razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - obnova postopka - dedni dogovor - zavrženje tožbe - načelo uspeha
Tožba na razveljavitev sodne poravnave je posebna vrsta tožbe, ki jo ZPP ureja v določbah 392. in 393. člena. Gre za procesnopravno tožbo, pri kateri gre po vsebini za izredno pravno sredstvo. Pri odločanju sodišče, pred katerim je bila sodna poravnava (v konkretni zadevi dedni dogovor) sklenjena, postopa po določbah, ki se nanašajo na obnovo postopka (393. člen ZPP). Prvostopenjsko sodišče je zato odločitev o stroških postopka pravilno oprlo na smiselno uporabo določbe prvega odstavka 154. člena ZPP, po kateri mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene stroške postopka. Višino in potrebnost stroškov (155. člen ZPP) je sodišče prve stopnje obrazložilo v 4. točki izreka sklepa.
Pritožnik ne zanika eksplicitne navedbe v predlogu za taksno oprostitev, podane skupaj s tožbo, da mu po plačilu obroka kredita in preživnine ostane približno 1.000 EUR mesečnega dohodka. Takšna, neprerekana višina mesečnega dohodka po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje odločitev prvega sodišča, ki je tožniku naložilo obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029493
OZ člen 287, 311, 316, 316-5. ZPP člen 14, 15. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - preživnina - ugovor prenehanja preživninske obveznosti - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve - vrstni red vračunavanja plačil preživnine - izmikanje plačevanju preživnine - isto dejansko stanje - vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča - postopek za preklic pogojne obsodbe - smiselna uporaba določb ZPP - pobot - materialnopravno pobotanje v izvršilnem postopku - izključen pobot - terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja
Odločba z dne 29. 3. 2010 je nesporno obsodilna sodba, odločba z dne 16. 2. 2012 pa je bila, upoštevajoč vsebino odločitve in določen posebni pogoj v predhodni pogojni obsodbi, izdana v postopku za preklic pogojne obsodbe. Ne glede na to, da slednja ni obsodilna sodba, je bila vendarle izdana v z obsodilno sodbo neposredno povezanim posebnim kazenskim postopkom za preklic pogojne obsodbe, ki je namenjen preverjanju, ali je obsojenec izpolnil v pogojni obsodbi določen posebni pogoj.
V konkretnem primeru se torej izvršilno sodišče srečuje z identičnim dejanskim stanjem, na podlagi katerega je predhodno že odločalo kazensko sodišče. Razlog za ureditev, kot izhaja iz 14. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je varovanje avtoritete kazenske obsodilne sodbe; ugotovitev v kazenski obsodilni sodbi, doseženih v postopku, ki izhaja iz načela materialne resnice, naj ne bi bilo več mogoče postavljati pod vprašaj v nobenem drugem kasnejšem postopku.
To pomeni, da odločitev izvršilnega sodišča ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe, ob smiselni uporabi zgoraj citirane določbe pa tudi ne z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za (s pogojno obsodilno sodbo neposredno povezano) odločbo izdano v postopku za preklic pogojne obsodbe.
V izvršilnem postopku je mogoče le materialnopravno pobotanje, da lahko pride do pobotanja, pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, in sicer morata biti terjatvi vzajemni, istovrstni in zapadli (311. člen OZ). Teorija in sodna praksa sta k tem trem pogojem dodali še likvidnost terjatve, pri čemer je obveljalo stališče, da je terjatev nelikvidna, če je sporna, če še ni določena ali če je zanjo očitno, da ne obstaja. OZ pa v 316. členu določa tudi primere, ko je pobot izključen, med drugim s pobotom ne more prenehati terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja (5. točka 316. člena OZ). V teoriji se je sicer izoblikovalo stališče, da prepoved pobotanja ni absolutna in je pobot tudi za take terjatve mogoč, vendar le pod pogojem, da se stranki o pobotanju sporazumeta.
ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/8, 38c, 43, 56, 273. ZPP člen 154, 155, 155/1, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 16. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 71. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 51, 51/3, 51/3-1.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - povrnitev potrebnih stroškov - izvršilna dejanja - odmera izvršilnih stroškov - višina dolga - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - vpis v register - dokončen obračun stroškov - rubež premičnih stvari - delno plačilo dolga - ugovor po izteku roka - delni umik
Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja ureja določba 38.c člena ZIZ in določa razmerje med izvršiteljem in upnikom. Kadar upnik soglaša z izvršiteljevim obračunom, postane ta dokončen in je tudi podlaga za stroškovno obremenitev dolžnika, saj so stroški izvršitelja izvršilni stroški (273. člen ZIZ). Vendar pa mora pri odmeri sodišče upoštevati, da mora dolžnik povrniti upniku na njegovo zahtevo le potrebne stroške izvršbe (peti odstavek 38. člena ZIZ), vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti, če jih je upnik priglasil pravočasno (osmi odstavek 38. člena ZIZ) in če so ti stroški upniku dejansko nastali. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin v vsakem konkretnem primeru posebej (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer upošteva predložena dokazila v spisu in ustrezno zakonodajo.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da so bili stroški, ki so nastali z izvršbo na premičnine dolžnika, nepotrebni. Izvršitelj je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 20. 5. 2019 razpisal izvršilno dejanje dne 28. 6. 2019, na katerem je zarubil dolžnikov osebni avtomobil z ocenjeno vrednostjo 3.000,00 EUR. Da izvršitelj sploh lahko začne z opravo izvršilnih dejanj, mora izračunati upnikovo terjatev v celoti, torej seštevek glavnice, zakonskih zamudnih obresti in stroškov, odmerjenih v sklepu o izvršbi. Ta seštevek predstavlja višino upnikove terjatve, višino stroškov izvršitelja pa predpisuje Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ki v 3. členu predpisuje, da se pri odmeri plačila za posamezno izvršilno dejanje glede na vrednost terjatve upošteva skupna vrednost v sklepu o izvršbi določenega dolžnikovega dolga, zamudnih obresti in stroškov postopka. Plačilo za rubež torej ni odvisno od vrednosti zarubljenih stvari.
Neutemeljeni so očitki v pritožbi, da izvršitelj ni upravičen do povrnitve stroška v znesku 8,35 EUR kot storitev vpisa pri Ajpes-u. Strošek Ajpes-a (v višini 8,35 EUR po 1. točki tretjega odstavka 51. člena Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin) se v konkretnem primeru pokaže kot potreben za izvršbo, saj gre za stroške, ki jih za opravljeno storitev obračuna Ajpes. Rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - eRZPP in imajo enoličen identifikacijski znak (kar vozila imajo), se opravi prav z vpisom sklepa o izvršbi. Izvršitelj tako mora, če ugotovi, da dolžnik razpolaga s premičnino, ki se vpisuje v eRZPP, opraviti rubež tako, da vpiše sklep o izvršbi v ta register, strošek vpisa po računu Ajpes-a pa predstavlja potrebne stroške za izvršbo.
URS člen 23, 23/1. ZIZ člen 15, 191, 191/3. ZPP člen 110, 110/2, 110/3, 226, 226/2.
prodaja nepremičnine v izvršbi na javni dražbi - položitev kupnine - razveljavitev prodaje - procesni rok - predlog za podaljšanje roka - opravičeni razlogi - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sodni rok - prekluzivni rok - instrukcijski rok
Podaljšanje roka ne pomeni, da je rok instruktiven. Če rok ni podaljšan, nastopi prekluzija. Zato lahko sodišče sodni rok podaljša le, če za to obstajajo opravičeni razlogi, trditveno breme, da gre za takšne razloge, pa je na kupcu, ki je vse od dneva prodaje dne 8. 3. 2019 bil seznanjen z višino kupnine, ki jo mora plačati in rokom plačila. Ker podaljšanje roka predstavlja poseg v ustavno pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, kupec pa je v četrtem predlogu za podaljšanje roka navedel le, da si še vedno ureja sredstva za plačilo kupnine, k predlogu pa je predložil listino v tujem jeziku, niso podani opravičeni razlogi za ponovno podaljšanje roka za plačilo kupnine.
stroški postopka - brezplačna pravna pomoč - odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov postopka - pristojnost za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po uveljavitvi novele ZPP-D sodišče ni več pristojno odločati o oprostitvi plačila stroškov postopka v pravdnem/nepravdnem postopku. V skladu z določbo drugega člena ZBPP o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje. Strokovne in administrativno tehnične naloge v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči pa opravlja strokovna služba brezplačne pravne pomoči.
Obdolženkino premoženjsko stanje se je, upoštevano v pravnomočni sodbi o odmeri stroškov postopka, spremenilo na boljše. Ob ugotovitvi, da obdolženka prejema povprečno mesečno pokojnino v višjem znesku, kot je prej znašala višina njenega mesečnega zaslužka, je pravilno ocenilo, da plačilo stroškov kazenskega postopka ne bi ogrozilo obdolženkinega vzdrževanja in da zato niso podane okoliščine, ki bi narekovale oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, nadalje pa, da obdolženka plačila le-teh ne bi zmogla v enkratnem znesku, zato je odločilo, da jih je dolžna plačati v zaporednih mesečnih obrokih, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Dejstvo, da kreditne obveznosti, zavarovane s hipoteko na hiši v lasti obdolženke, ne morejo biti okoliščina za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, je višje sodišče obdolženki že pojasnilo, najprej v sodbi z dne 27. 10. 2015, nadalje pa še v sklepu z dne 30. 8. 2016, ko je prav tako odločalo o pritožbi obdolženke zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrnilo njeno prošnjo za oprostitev plačila sodne takse in stroškov kazenskega postopka.
ZKP člen 18, 18/2, 227, 83, 148, 148/4, 39, 39/2-2. URS člen 29, 29-4. ZPP člen 233, 233/1, 262, 262/1, 263.
privilegij zoper samoobtožbo - izjave iz drugega postopka - izločitev dokazov - izločitev sodnika seznanitev z dokazom
Obe pritožbi smiselno zatrjujeta kršitev obdolženčevega privilegija zoper samoobtožbo, s tem ko izpostavljata, da obdolženec pred podajo izjave v pravdnem postopku ni bil poučen o tem, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če se zagovarja, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo. Pritožbama ni mogoče pritrditi. Privilegij zoper samoobtožbo je ustavna kategorija iz 4. alineje 29. člena Ustave, pouk po 227. členu ZKP pa je sredstvo za zaščito tega privilegija. Gre za splošno in mednarodno priznan standard, ki leži v osrčju pojma poštenega sojenja, kot ga zagotavlja 6. člen EKČP. Bistvo privilegija zoper samoobtožbo v povezavi s prepovedjo izsiljevanja izpovedb je v tem, da morajo organi pregona obdolžencu pustiti, da je povsem pasiven oziroma da se sam zavestno, razumno in predvsem prostovoljno odloča, ali bo z njimi sodeloval ali ne. Domet privilegija se razteza na vse tiste postopke, v katerih se de facto vrši kazenska preiskava oziroma v katerih je dejavnost uradnih oseb usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek. Izjave, ki so jih od osumljenca v okviru izvajanja svojih zakonskih pooblastil zbrali drugi organi, ni mogoče enačiti s policijskim zbiranjem obvestil in se ne izločajo iz spisa.
OZ člen 83, 113, 125, 125/2, 612, 632, 632/1, 632/4. ZASP člen 43, 53, 53-1, 112, 168.
civilna kazen - podjemna pogodba - splošni pogoji pogodbe - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - nadomestilo - uporaba računalniškega programa - kršitev prepovedi
Sodišče prve stopnje bi moralo glede na že razsojeno prepoved uporabe računalniškega programa odločati le o tem, ali toženka prepoved krši ali ne. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi navedenega izhodišča presojati le, ali je toženka tudi po 5. 10. 2014 sporno programsko opremo še uporabljala ali vanjo posegala.
Ker je bilo toženi stranki v izreku pravnomočne sodbe prepovedano, da posega v avtorsko delo tožnice, to samo po sebi pojmovno pomeni, da, če ne bi bila tožničina avtorska pravica kršena (kar je en korak prej pri presoji), ne bi bilo v izreku navedeno in konkretizirano avtorsko delo tožnice (drug korak pri presoji) in prepovedni zahtevek ne bi imel nobenega smisla.
ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1. ZJSRS člen 21f, 28, 28/3. ZUP člen 87. OZ člen 280, 280/2, 419.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - načelo formalne legalitete - terjatev na podlagi izvršilnega naslova - zakonske zamudne obresti - zakonita subrogacija - obvestilo dolžnika o odstopljeni terjatvi - pravilna vročitev - pravilna izpolnitev obveznosti - prenehanje obveznosti dolžnika
Za veljavnost prehoda terjatve na Sklad obvestilo preživninskemu zavezancu (dolžniku) sicer ni potrebno, se pa z obvestilom zagotovi seznanjenost preživninskega zavezanca s tem, komu bo moral v bodoče izpolniti svoje preživninske obveznosti, da bo dosegel pravilno izpolnitev. Dolžnica bi lahko obveznost, z učinkom prenehanja terjatve, izpolnila preživninskemu upravičencu le do trenutka, ko jo je sedanji upnik obvestil o prehodu terjatve nanj. Dolžničina obveznost bi zaradi izpolnitve prejšnjemu upniku tako prenehala le, če za prehod terjatve dolžnica ne bi vedela, sicer pa obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku terjatve. V trenutku, ko je dolžnica izvedela, da je otrokova preživninska terjatev prešla na sedanjega upnika, bi z izpolnitvijo hčerki njena preživninska obveznost prenehala le, če bi sedanji upnik izpolnitev odobril. Glede zatrjevanega preživljanja hčerke v spornem obdobju bi lahko dolžnica pri upniku sprožila postopek po 21f. členu ZJSRS, ki določa, da pravica do nadomestila preživnine preneha na zahtevo otrokovega zakonitega zastopnika, ali na zahtevo preživninskega zavezanca, če dokaže, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej plačal preživninsko obveznost oziroma sredstva deponiral na sodišču v otrokovo korist, ali če je preživninsko obveznost prevzel dolžnikov dolžnik, ali če niso več izpolnjeni pogoji za pravico do nadomestila preživnine. V predmetnem postopku bi dolžnica tako lahko uspela le z izkazovanjem pravilne izpolnitve upniku oziroma z izkazom pravočasnega in pravilnega obvestila upnika, ki bi imelo za posledico prenehanje pravice do nadomestila.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - pravno nasledstvo - poziv na prevzem postopka - sodna odločba - odredba - nedovoljena pritožba
Poziv na prevzem pravde nima narave sodne odločbe. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.
vsebina vloge - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse
Vloge strank mora sodišče namreč presojati po procesnih pravilih in po njihovi vsebini in ne po naslovu. Glede na to, da sta tožnika vlogo z dne 13. 6. 2019 naslovila kot ugovor zoper plačilni nalog, z njo pa sta nasprotovala odločitvi sodišča prve stopnje v zvezi z njunim ugovorom in to vložila pravočasno v pritožbenem roku zoper sklep z dne 30. 5. 2019, bi sodišče prve stopnje (tudi) to moralo šteti kot pritožbi tožnikov zoper sklep z dne 30. 5. 2019 in ti predložiti v odločitev pritožbenemu sodišču, ne pa je kot nedovoljene zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00029751
ZPP člen 212. SZ-1 člen 24, 69, 71, 71/1, 71/2. EZ-1 člen 357, 357/1.
spor majhne vrednosti - večstanovanjska stavba - dobava toplotne energije - izterjava denarne obveznosti - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - ključ delitve stroškov - posredovanje podatkov o etažnem lastniku - sklepčnost - trditveno in dokazno breme
Upravnik v tej zadevi ni hkrati delil in tudi prejemal plačil od posameznega etažnega lastnika ter jih nato posredoval tožeči stranki. Vendar pa zgolj dogovor, da tožeča stranka kot dobavitelj račune neposredno izstavlja etažnim lastnikom, upravnika zakonske obveznosti po drugem odstavku 71. člena SZ-1 ne more razbremeniti. V Aneksu št. 1 je bil namreč določen le drugačen način plačevanja obveznosti, kot ga predvideva prvi odstavek 71. člena SZ-1, delitev stroškov pa je še vedno ostala v domeni upravnika.