ZSSloV člen 80. Pravilnik o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo člen 6, 6/6, 6/6-2.
razpis za dodelitev oziroma zamenjavo službenega stanovanja - pogoji za zamenjavo službenega stanovanja - poravnane obveznosti - neplačevanje stroškov električne energije
Tožnik kot najemnik ne more biti nosilec soglasja za priključitev, torej tudi ne stranka pogodbe o priključitvi oziroma pogodbe o dostopu do omrežja. Tožnikove pasivnosti glede poslov, ki jih lahko opravi le toženka (ki ima sodeč po upravnem spisu za to celo posebno službo), zato ni mogoče avtomatično enačiti z neplačevanjem stroškov iz šestega odstavka 6. člena Pravilnika o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo.
Po presoji sodišča bi zakonodajalec, v kolikor bi želel, da se izpostavi tudi pri sodniku za prekrške stalnost na tem mestu oziroma na mestu sodnika za prekrške, to navedel kot pogoj, kot je to navedeno pri pridobitvi položaja svétnika sodnika Senata za prekrške. Ker je pri sodniku za prekrške določen le pogoj "15 let sodniške službe", to ne more pomeniti 15 let na mestu sodnika za prekrške.
URS člen 25, 49, 49/3. ZDDO člen 23, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ZUS člen 1, 1/3, 34, 34/1-2, 34/1-5, 60, 60/1-3. Statut Občine Bled člen 30, 30-7.
razrešitev delavca v državnem organu - varstvo pravic v postopku razrešitve delavca v državnem organu - pravica do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji
Ker iz podatkov v spisu ne izhaja, da gre v konkretnem primeru za razrešitev upravnega delavca po 23. členu ZDDO, je z vidika možnih pravnih sredstev tožnika v konkretnem primeru treba upoštevati določilo 72. člena ZDDO, ki ureja varstvo pravic. Zahteva za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja iz 72. člena ZDDO ni predmet presoje v upravnem sporu, ker gre za delovno-pravne elemente spora, ampak je to lahko ugovor zoper odločitev o pravicah upravnega delavca, njegovih obveznostih in odgovornostih. Četudi delovno-pravni vidiki spora niso predmet presoje v upravnem sporu, pa je sodišče v presoji zakonitosti izpodbijane odločbe upoštevalo tudi določilo 3. odstavka 49. člena Ustave RS.
ZST člen 13, 13. ZDDO člen 23/1-3, 26, 26/6, 23, 23/1-1, 23/1-2, 26, 26/6, 23, 23/1-1, 23/1-2, 23/1-3. ZUS člen 60/1-2, 60/1-3, 60/3, 16, 16/1, 60, 16/1, 60, 60/1-2, 16, 60/1-3, 60/3. ZPP člen 169, 169/5, 169, 169/5. ZUP člen 8, 8.
razrešitev višjega upravnega delavca
V določilu 23. člena ZDDO ni predviden upravni spor zoper odločitev o prenehanju delovnega razmerja.
Načeloma je lahko preklic predloga za razrešitev enako relevanten kot prošnja za razrešitev, vendar pa je pravni učinek preklica v vsakem konkretnem primeru odvisen od konkretnih okoliščin primera.
Z določilom 3. odstavka 14. člena ZFDO zakonodajalec ni izključil nujnosti izvedbe javnega razpisa tudi za ponujeno delo v času, ko funkcionar uveljavlja pravice po prenehanju funkcije. Smiselna razlaga in uporaba določil ZUP o obnovi kot izrednem pravnem sredstvu v konkretnem primeru zahteva upoštevanje koncepta pridobljenih pravic in načela sorazmernosti. Z vidika možnosti za pravna sredstva zoper nezakonite izbire oziroma imenovanja je namreč treba na obe fazi postopka gledati kot na celoto, kajti sicer ravno v primeru, ko izbirni postopek ni zakonit in ni bil izveden javni razpis, zoper napake v tej fazi postopka ne bi bilo učinkovitega pravnega sredstva.
imenovanje višjega upravnega delavca - izredno pravno sredstvo
Citirano določilo 4. člena ZUP obravnavane javnopravne zadeve omejuje z uporabo upravnega postopka le z besedilom "smiselna uporaba upravnega postopka, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom" in načelno za odločanje o takih javnopravnih zadevah ni izključena uporaba izrednih pravnih sredstev. V vseh takšnih primerih pa je posebej potrebno preučiti ali je za takšno javnopravno zadevo predpisan poseben postopek in če ni kaj glede na pravno naravo in vsebino javnopravne zadeve zajema smiselna uporaba upravnega postopka.
Pravna razmerja urejena s pravnomočno odločbo državnega organa je mogoče odpraviti razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih določenih z zakonom (158. člen Ustave RS). Ravno zato sodišče meni, da za zadeve imenovanja višjih upravnih delavcev "smiselna uporaba upravnega postopka" ne more zajemati tudi uporabe izrednih pravnih sredstev, določenih v ZUP, kajti njihova uporaba je namenjena ponovnem odločanju o zadevah o katerih je že dokončno ali celo pravnomočno odločeno.
Akt o imenovanju višjega upravnega delavca po ZDDO je posamični akt iz 2. odstavka 3. člena ZUS in ne upravna odločba. Glede na pravne posledice odprave odločbe takšnega akta ni mogoče odpraviti na podlagi obnove postopka, ker ne gre za smiselno uporabo določb postopka v pomenu 4. člena ZUP.
Po mnenju sodišča v zadevah imenovanja višjih upravnih delavcev ni mogoče uporabiti izrednih pravnih sredstev po ZUP, ker bi se na ta način ob drugačnih pogojih in postopku (predpisanih z ZUP za uporabo izrednih pravnih sredstev) dosegle drugačne (manj ugodne) pravne posledice, kot jih imata posebej urejena pravna inštituta razrešitve oz. prenehanja delovnega razmerja, ki naj bi z navedbo taksativno določenih razlogov za njuno uporabo in posebej predpisanega postopka (povsem drugačnih kot za izredna pravna sredstva po ZUP), zagotavljala ustrezno varstvo pravic delavcev v zvezi z delovnim razmerjem.