Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.
Davek od premoženja se ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Ta oprostitev velja le za lastnika oziroma uživalca v isti osebi. V konkretnem primeru tožnica kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga nesporno sama ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Za dejavnost ga uporablja najemnik, pravna oseba, ki je sicer v solasti tožnice, kar pa na odmero davka tožnici ne vpliva.
Davek od premoženja se ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. V obravnavanem primeru tožnica kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga sama ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Dejstvo, da ga za dejavnost uporablja najemnik, ki je družba v solasti tožnice, na odmero davka tožnici ne vpliva.
Davčni organ je ugotovil, da na strani tožnika obstoja nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo ugotovljene davčne obveznosti onemogočeno ali precej oteženo, zato je imel pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa. Drugi odstavek 114. člena ZDavP-2 kot vrsto zavarovanja določa, da davčni organ lahko zavezancu za davek omeji ali prepove razpolaganje z določenim premoženjem. Iz 2. točke prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 izhaja, da lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje (med drugim) prepove dolžniku zavezanca za davek izplačilo terjatve, ki jo ima zavezanec za davek do njega.
davčna izvršba - izvršilni naslov - odmera dohodnine za leto 2006 - pravica do odmere davka - zastaranje - prehodne določbe zakona
Prehodna določba 420. člena ZDavP-2 se nanaša le na uporabo specialnih določb ZDavP-1 o odmeri in obračunu dohodnine, ne pa tudi določb, ki se kot splošne uporabljajo v davčnem postopku in med katere se šteje tudi določba 125. člena ZDavP-2 o zastaranju.
davčna izvršba - DDV - prispevki za socialno varnost - izvršba na premičnine - obstoj terjatve
Iz obrazložitve odločbe upravnega organa druge stopnje jasno izhaja, da tožnik s priloženimi potrdili o plačilih ni uspel izkazati, da so bile terjane terjatve poravnane, saj iz knjigovodskih kartic izhaja, da so se z navedenimi plačili pokrivale druge obveznosti, in ne terjane.
Tožnik v tožbi svojo pavšalno navedbo, da je celotni dol poplačan, izkazuje le s sklicevanjem na listine, ki jih je priložil v upravnem postopku, ki pa jih je presodil že drugostopenjski upravni organ.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 38.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - bolezen prosilca
V skladu z določbo 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku je možen odpis ali delni odpis davčnega dolga tudi v izjemnih primerih - tudi v primeru daljše bolezni ali invalidnosti. Obstoj takšnega primera pa mora izkazati prosilec, ki se na bolezen ali invalidnost sklicuje.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - rubež denarnih sredstev dolžnika - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik takse in stroškov, katerih plačilo mu je bilo naloženo z izvršilnim naslovom, ni plačal. Zato je prvostopni organ na predlog predlagatelja utemeljeno izdal izpodbijan sklep in začel s postopkom davčne izvršbe, pri tem pa so bile pravilno upoštevane omejitve in izvzetja iz izvršbe.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev davčnega dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - posojilna pogodba - neobstoj dolga
Odločitev je sporna v delu, ki se nanaša na sredstvo izvršbe: tožeča stranka namreč kot dolžnikova dolžnica trdi, da dolg iz posojilne pogodbe (delno) več ne obstoji. Vendar tega po presoji sodišča ni uspela dokazati. Iz bančnih računov ni razvidno nobeno vračilo denarja. Knjiženja, na katera se sklicuje, pa so bila nesporno opravljena naknadno in so zato neverodostojna. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo ter zatrjevanje (v tožbi), da je zmanjšala svoj dolg z izplačilom plač delavcem v gotovini, na drugačno odločitev ne vpliva.
DDV - dodatna odmera DDV - davek od dohodkov iz dejavnost - povečanje davčne osnove - davčno priznani odhodki - verodostojna knjigovodska listina - navidezni pravni posel
Pri spornih računih, ki jih je izdala družba C. d.o.o., gre za odhodke, ki niso potrebni za pridobivanje prihodkov tožnika, saj niso neposredni pogoj za opravljanje dejavnosti in tudi niso posledica opravljanja dejavnosti ter prav tako tudi niso v skladu z običajno poslovno prakso. Za ugotavljanje dobička pa se priznajo le odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2. Glede na to, da davčni organ ni priznal odhodkov, ki jih je tožnik uveljavljal na podlagi spornih računov za prevajanje, ki jih je v letih 2010 in 2011 izdala družba C. d.o.o., je posledično pravilno povečal davčno osnovo tožnika za izračun davka od dohodka iz dejavnosti.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja - dokazno breme
V obravnavani zadevi je sporna ugotovljena vrednost kapitala ob pridobitvi in v tej zvezi, ali je bila 1. točka sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2 pravilno uporabljena. Ob upoštevanju tretjega odstavka 76. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec, če želi uveljavljati stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja ter s tem znižati davčno osnovo, dokazati, da so ti stroški dejansko nastali. Pri tem mora izkazati, da gre za tako vrsto stroška, ki ga je mogoče priznati, in da ga je tudi plačal.
Na podlagi drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 davčni organ izda začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti še pred izdajo odločbe oz. po poteku roka za predložitev obračuna, če obračun davka ni bil predložen, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. Gre za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti v primeru večjega davčnega dolga, ki ga je opredelil z zakonodajalec s spremembami ZDavP-2, in sicer z novelo ZDavP-2F, ki se uporablja od 1. 1. 2013 dalje. V takih primerih je davčni organ dolžan izdati začasen sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti in nima diskrecijske pravice oz. pravice prostega preudarka. Po mnenju sodišča je obrazložitev izpodbijanega sklepa glede verjetnega obstoja davčne obveznosti zadostna, prav tako pa je tudi v zadostni meri obrazložena njegova verjetna višina.
ZFPPIPP člen 5, 21, 21/2, 221b, 221b/4, 221d, 221d/4.
postopki zaradi insolventnosti - prednostne terjatve - poenostavljena prisilna poravnava - posodobljeni seznam terjatev - prispevki za socialno varnost - prispevki za zdravstveno zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - davčna izvršba
V postopku (poenostavljene) prisilne poravnave so nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom postopka, navadne terjatve, za katere skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, če so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - stroški investicij - ocenjena vrednost nepremičnine - dokazovanje z izvedencem
Vrednost na nepremičnini opravljenih investicij se v vrednost kapitala ob pridobitvi všteva le v višini dokazanih stroškov investicij pod pogojem, da jih je plačal zavezanec. Investiranje torej samo po sebi ni dovolj. Cenitveno poročilo odraža le vrednost nepremičnine, ne dokazuje pa stroškov investicij, ki jih je plačal tožnik, kar je pogoj za njihovo upoštevanje.
Cenitev drugega stanovanja v istem objektu, ki ga je isti izvedenec izdelal v pravdnem postopku, ne vzbuja dvoma v pravilnost za potrebe tega postopka izdelane cenitve. Dvoma v njeno pravilnost tudi ne vzbuja cenitveno poročilo izvedenca, ki ga je kot dokaz tržne vrednosti stanovanja predložil tožnik, saj je bilo izdelano po naročilu tožnika in torej ne predstavlja dokaza z izvedencem. Zato tudi ni mogoče slediti stališču, da bi primerjavo metode cenitev moral s postavitvijo izvedenca opraviti davčni organ. Ta je namreč opravil dokaz z izvedenem ter izvedenskemu mnenju in pojasnilom postavljenega izvedenca v celoti sledil. Zahteva po uradni postavitvi drugega izvedenca je zato neutemeljena, tožnik pa izvedbe dokaza z drugim cenilcem tudi v tem postopku ni predlagal.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja z nepremičninami
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da davčni organ ugotavlja, da obstoji nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo dodatno naložene davčne obveznosti onemogočeno ali precej otežena. Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi drugi odstavek 111. člena ZDavP-2, kjer pa razlogi glede onemogočene ali otežene izpolnitve davčne obveznosti, niso posebej navedeni kot pogoj za zavarovanje davčne obveznosti, kolikor pričakovana davčna obveznost presega 50.000 EUR.
davek od premoženja - poslovni prostori - davčna oprostitev
V skladu z 2. točko 19. člena ZDO se davek od premoženja ne plačuje le od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Ta oprostitev velja le za lastnika oziroma uživalca v isti osebi. V obravnavanem primeru pa tožnik kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga nesporno sam ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Za dejavnost ga torej uporablja najemnik, pravna oseba (v lasti njegove hčere), kar pa na odmero davka tožniku ne vpliva.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - pobot - tožbena novota
Navedbe, ki se nanašajo na pobot zarubljenega zneska s terjatvijo, ki naj bi jo imela tožnica do davčnega dolžnika, so nedovoljena tožbena novota. Kot izhaja iz tožbe, so se skladno z ugotovitvami davčnega organa pogoji za zatrjevani pobot iztekli dober mesec dni pred izdajo sklepa o rubežu terjatve. Čim pa je tako, je imela tožnica možnost navajati dejstva in predlagati dokaze že v postopku pred izdajo akta.
obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti
To, da tožnica izpolnjuje predpostavke za odlog oziroma obročno plačilo dolga na podlagi 102. člena ZDavP-2, ne izključuje uporabe 111. člena tega zakona. Sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti se izdaja v skladu z namenom in pogoji prostega preudarka.
DDV - vračilo DDV - pravica do popravka DDV - zavrnitev vloge za vračilo DDV
Pravico do popravka DDV lahko uveljavljajo le davčni zavezanci po ZDDV-1. Davčni zavezanec, ki je prenehal obstajati, nima več statusa zavezanca za DDV, zato ne more popraviti (zmanjšati) zneska obračunanega DDV. Po ZDDV-1 fizična oseba ne more popravljati obračunanega zneska DDV v obračunu DDV-O.
postopki zaradi insolventnosti - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - globa za prekršek - davčna izvršba - nastanek terjatve
Odpust obveznosti učinkuje za terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja. V konkretnem primeru pa se izterjujejo terjatve, ki so postale izvršljive po 19. 1. 2010, ko je nastopil odpust obveznosti, zato odpust zanje ne velja. Uveljavljeno stališče sodne prakse namreč določa, da terjatev nastane šele z njeno izvršljivostjo, ne pa že z izdajo odločbe o denarni kazni.