pravica do dodatka k pokojnini - dodatek k pokojnini - izjemen dosežek - športni dosežki - rok za izplačilo - izvršljivost odločbe ZPIZ
V izreku odločbe o priznanju pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa je treba navesti, od kdaj dalje vlagatelju pripada ta dodatek. V kolikor izrek ni določen glede vsebine in obsega pravic ter obveznosti oziroma pravnih koristi, namreč odločba ni izvršljiva.
ZŠpo-1 člen 62. ZUP člen 214. ZPIZ-2 člen 15, 99, 116, 116/8, 126, 126/1.
Poslovni register Slovenije - vpis v razvid zasebnih športnih delavcev - obrazložitev odločbe
Z izpodbijano odločbo je ministrstvo, sklicujoč se na določbo 62. člena ZŠpo-1, tožnika iz razvida izbrisalo, ne da bi ob tem pojasnilo, zakaj ni sledilo njegovi prošnji, naj se ga, glede na okoliščine zadeve, iz razvida izbriše na želeni datum. Iz obrazložitve odločbe tako ni mogoče razbrati, ali je ministrstvo prošnjo tožnika za izbris na želeni datum zgolj spregledalo, ali pa je mnenja, da predlagani izbris za nazaj po veljavni zakonodaji ni dopusten.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje športnih dejavnosti - strokovni sodelavec - strokovna usposobljenost - pogoji javnega razpisa
Predmetni Javni razpis je dopuščal, da se za strokovnega delavca v športu šteje tudi tistega, ki še ni vpisan v razvid strokovno strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu, kot to zahteva 2. točka drugega odstavka 46. člena ZŠpo-1, vendar pa je bilo treba v takem primeru k prijavi priložiti ustrezno dokazilo o strokovni izobrazbi oziroma strokovni usposobljenosti po ZŠpo-1. Po ZŠpo-1 pa v skladu s prej citiranim prvim odstavkom 55. člena tega zakona tako dokazilo predstavlja diploma o usposobljenosti, ki je javna listina. Šolske športne programe iz Javnega razpisa lahko torej izvajajo samo osnovne šole, katerim se tudi zagotavljajo sredstva za njihovo izvajanje.
Prvostopenjski organ je torej sofinanciranje tožnikovih prijavljenih šolskih športnih programov utemeljeno zavrnil, ker je tožnik društvo in ne osnovna šola. Javna sredstva za te programe se namreč skladno z Javnim razpisom in LPŠ zagotavlja osnovnim šolam.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programov športa - sofinanciranje programov letnega programa športa - javni razpis - zavrnitev vloge - neresnični podatki v vlogi - navedba neresničnih podatkov - nejasni pogoji
Določba v javnem razpisu izrecno ne določa, da bo vloga prijavitelja v primeru navajanja neresničnih dejstev zavrnjena v celoti, zaradi česar je po prepričanju sodišča navedeno določbo treba tolmačiti na način, za katerega se zavzema tožeča stranka, in sicer da je mogoča tudi zgolj delna zavrnitev vloge. Nejasne pogoje, ki jih v javnem razpisu postavi tožena stranka, je namreč treba razlagati v korist prijavitelja.
ZNOrg člen 31, 31/4, 31/7. ZŠpo-1 člen 2, 2/1, 2/1-11, 6, 6/1, 6/1-8. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
šport - športna dejavnost - športno društvo - status društva, ki deluje v javnem interesu - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija - odvzem statusa - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Na drugačno presojo ne vplivajo toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, s katerimi dopolnjuje nekatere pomanjkljive razloge v izpodbijani odločbi. Razlogi za sprejeto odločitev morajo namreč biti navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Tudi z dopolnjevanjem razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani akt, bi bila tožniku odvzeta možnost do učinkovitega pravnega sredstva in s tem kršena pravica iz 25. člena Ustave RS. Odgovor na tožbo je namreč namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe.
ZDPIDŠ člen 3, 11. ZUS-1 člen 64, 64/4. URS člen 22.
dodatek k pokojnini - pravica do dodatka k pokojnini - kriteriji za priznanje pravice do dodatka - športni dosežki - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost organa na pravno stališče sodišča - pravica do enakega varstva pravic
V tožnikovem primeru je prišlo do spremembe oziroma sprejema novega zakona v času, ko je nedopustno dolgo tekel postopek odločanja pred upravnim organom. Če bi upravni organ odločil pravočasno (ovire za pravočasen sprejem odločitve ni bilo, iz podatkov spisa in celo samega odgovora toženke izhaja, da je bil v skladu z določbami ZIPO že izoblikovan predlog za odločitev v zadevi, ki je bil poslan Vladi, Vlada pa o predlogu ni odločila, ampak je z odločanjem počakala na sprejem novega zakona in s tem zadržala uporabo veljavnega zakona, za kar ni imela pooblastila), bi tožnik izpolnjeval zakonski pogoj za priznanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Glede na navedene posebne okoliščine in namensko zadržanje uporabe veljavnega zakona je bila tožniku zaradi nezakonitega ravnanja upravnega organa (bistvene prekoračitve instrukcijskega roka) kršena pravica iz 22. člena Ustave RS. Zaradi pomena, ki ga ima konkretna zadeva za tožnika, je treba dati prednost varstvu pravic in pravnih koristi posameznika pred načelom zakonitosti in odločitev opreti na predpis, ki je veljal ob začetku upravnega postopka. S tem se tudi zagotovi enakopravno obravnavo istovrstnih vlog, ki jih sočasno vlagajo različne stranke.
Iz določb ZŠpo-1 po presoji sodišča jasno izhaja, da je toženka po ZŠpo-1 pooblaščena, da v šport uvrsti tiste aktivnosti, ki se izvajajo v uradnem tekmovalnem sistemu, da torej kot pogoj za registracijo športnika upošteva nastop na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema. Ko se nekdo na ta način registrira kot športnik, pa mora imeti tudi možnost, da se, če na tekmovanju nekega ranga doseže tako dober rezultat, kot je opredeljen v Pravilih, njegov dosežek ovrednoti, tj. kategorizira.
Presojanje toženke, koliko športne gibalne akrivnosti, treningov in priprav je prisotnih v neki panogi oziroma ugotavljanje, kolikšna gibalna aktivnost in fizična pripravljenost je še potrebna, da gre za "šport" oziroma, kot toženka imenuje nekatere kategorizirane aktivnosti, za "miselne igre" glede na vse navedeno presega zakonsko pooblastilo. Po presoji sodišča torej 33. člen ZŠpo-1 toženke ne pooblašča, da poleg zakonskega pogoja (tj. udeležbe na tekmovanju uradnega tekmovalnega sistema) za registracijo športnika določi še druge pogoje, med njimi tudi ne gibalne aktivnosti.
dodatek k pokojnini - pravica do dodatka k pokojnini - kriteriji za priznanje pravice do dodatka - športni dosežki - izjemen dosežek
Tožnik, ki je športnik invalid, ni osvojil medalje skladno s 3. členom ZDPIDŠ in zato ne izpolnjuje pogojev in kriterijev za priznanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.
pravica do dodatka k pokojnini - kriteriji za priznanje pravice do dodatka - kategorizacija športnikov - dodatek k pokojnini - izjemen dosežek - šport - športni dosežki
Golbal ni olimpijska športna disciplina, zato osvojitev medalj s svetovnih prvenstev v tej športni disciplini ne more spremeniti odločitve, da tožnik ni upravičenec do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. Zakonodajalec ni predvidel, da bi bil prejemnik medalje s svetovnega prvenstva paraolimpijske športne panoge upravičenec do pravice dodatka k pokojnini, pač pa le, kolikor je prejemnik paraolimpijske medalje. Sodišče v taki ureditvi ne vidi diskriminatornega razlikovanja med športniki invalidi in neinvalidi, različne položaje je namreč dopustno urejati različno, pri čemer ni dvoma, da je ureditev športa invalidov in neinvalidov različna.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz javnih sredstev na področju dejavnosti vrhunskega športa - kategorizacija športnikov - obrazložitev odločbe
V skladu s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS, je bilo tožniku omogočeno, da sproži postopek za kategorizacijo športnikov, kolikor meni, da konkretna kategorizacija ni bila izvedena.
Izpodbijana odločba je v zadostni meri obrazložena in se jo tudi da preizkusiti, saj jasno in nedvomno odraža toženkine razloge za odločitev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz javnih sredstev na področju dejavnosti vrhunskega športa - kategoriziran športnik - javni register E-šport - uporaba določb upravnega postopka - obrazložitev odločbe
Športniki tožnika nimajo statusa kategoriziranega športnika. Kategorizacije so v skladu s pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS dostopni tudi tožniku.
ZSPO člen 7, 9, 10. Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa člen 14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje dejavnosti kakovostnega in vrhunskega športa - kategoriziran športnik - pravica do izjave - pravica do pritožbe - razpisna merila
V drugem odstavku 230. člena ZUP je zoper odločbo, ki jo je izdalo na prvi stopnji ministrstvo, pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to določeno z zakonom. S podzakonskim predpisom zato ni mogoče določiti pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do sofinanciranja upoštevana, kot tudi katera dejstva so pri tem bila odločilna in kako so vplivala na odločitev o upravičenosti do sofinanciranja.
Dejanska podlaga za odločitev ne bi bila drugačna tudi, kolikor bi bila tožeča stranka s predlogom in zbirno odločitvijo seznanjena pred izdajo izpodbijane odločbe.
ZSpo člen 2, 2/5, 16, 37, 38. Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 1, 6, 6/1, 6/1-2, 14, 14/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje iz javnih sredstev na področju dejavnosti vrhunskega šprta - javni razpis - registracija športnikov - kategoriziran športnik
Pogoj, da lahko prosilec kandidira na področju dejavnosti vrhunskega športa - programov nacionalnih reprezentanc je, da so v program vključeni športniki, ki so uvrščeni v kategorizacijo. Ker športniki, ki delujejo v okviru dejavnosti tožeče stranke, nimajo statusa kategoriziranega športnika, je odločitev iz izpodbijane odločbe pravilna.
Ker tožnik okoliščin, da njegovi športniki zaradi posebnosti (npr. športni invalidi) niso uvrščeni v kategorizacijo ne navaja, v postopku za sofinanciranje do pridobitve ustreznega statusa kategoriziranega športnika ne morejo biti upoštevani niti njihovi uspehi, doseženi na mednarodnih tekmovanjih. Ta okoliščina tožniku omogoča, da začne s postopkom za kategorizacijo športnikov.
V obravnavanem primeru tožnik nasprotuje odločitvi, da je bilo društvu A. dodeljenih več sredstev, neposredno pa izpodbija le sklep, s katerim so bila sredstva dodeljena njemu. V 10. členu Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Občini Medvode je pod točko 1.1. v četrti alineji določeno, da izvajalec lahko prijavi le programe športa, ki jih izvaja v koledarskem letu, za katerega se dodeljujejo proračunska sredstva, ter z vadečimi in z vsebino, ki jo je izvajal na začetku tega leta. Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, je bila navedena določba pri točkovanju tožnikovih programov spoštovana, saj so bili upoštevani programi, kot so se izvajali od meseca januarja dalje. Čim pa je tako, so navedbe tožnika glede usklajevanja finančne konstrukcije in dinamike financiranja glede (kasnejšega) prihoda nekaterih vadečih otrok in trenerja za točkovanje irelevantne.
Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 29, 30, 30/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - šport - sofinanciranje raziskovanja in razvoja športa - nakup tehnologij za spremljanje in razvoj športne vadbe - javni interes
V okviru programa raziskovanje in razvoj športa se sofinancira nakup tehnologij, potreben za spremljanje in razvoj športne vadbe. Ne gre torej za nakup kakršnekoli tehnologije oziroma tehnologije, namenjene za katerokoli dejavnost, povezano s športom, temveč za tehnologijo, ki je namenjena specifično za izvajanje raziskovalnih in razvojnih nalog v športu. Temu ustrezna so tudi merila, ki dajejo pri vrednotenju prednost opremi oziroma programom, ki so ozko povezani z raziskovalno problematiko športa, oziroma tistim aplikativnim programom, ki se izvajajo v okviru športnih organizacij.
ZŽiv člen 96, 96/2, 96/2-4, 97, 97/1, 97/1-2. Pravilnik o pogojih za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v konjereji člen 1, 1-8. ZUP člen 10.
status odobrene organizacije - organizacija za zbiranje podatkov na galopskih tekmovanjih - pogoji za odobritev - prosta presoja dokazov
Upravni organ je pravilno zavrnil tožničino vlogo za odobritev organizacije za zbiranje podatkov na tekmovanjih s kopitarji, saj je ugotovil, da je za ta status ustreznejša stranka z interesom, kar je tudi ustrezno obrazložil.
odobritev programa usposabljanja - upravna zadeva - obvezne sestavine odločbe - bistvena kršitev pravi postopka
Izpodbijani sklep ne vsebuje obveznih sestavin po ZUP, saj med drugim nima obrazložitve, zato gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj pravilnosti izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
ZSRT člen 43, 44. ZSpo člen 26, 34, 34/1, 34/1-2. Pravilnik o vodenju razvidov o Zakonu o športu člen 7.
ukrep tržnega inšpektorja - dejavnost turističnih športnih storitev - licenca za opravljanje strokovnega dela - vpis v razvid zasebnih športnih delavcev - vpis strokovnih delavcev zaposlenih pri pravnih subjektih
Iz določb ZSpo in obeh Pravilnikov izhaja, da se v razvid pri ministrstvu pristojnem za šport lahko vpišejo vsi strokovni delavci tako zasebni športni delavec kot tudi strokovni delavci, zaposleni pri pravnih subjektih, zato je neutemeljena tožbena trditev, da razvida za strokovne delavce zaposlene pri pravnih subjektih ni.
potrditev programa usposabljanja športnih delavcev - nacionalna panožna športna zveza - obrazložitev odločbe -
Tožena stranka v obrazložitvi ni navedla, zakaj je presodila, da listine, ki jih je vlogi za pridobitev potrditve programov usposabljanja športnih delavcev priložila tožeča stranka v svojstvu nacionalne panožne športne zveze. Pri tem tožena stranka tudi ni pojasnila svojega stališča, da tožeča stranka nima statusa nacionalne panožne športne zveze za nordijsko hojo, niti ni pojasnila, kateri dokument bi ustrezal zahtevam 27. člena ZSpo, kolikor se nanaša na zahtevo po pridobljenem mnenju pristojne nacionalne panožne športne zveze. Ker obrazložitev izpodbijane odločbe ne ustreza določilom 214. člena ZUP v povezavi s 26. in 27. členom ZSpo ter določilom 2. odstavka 4. člena in v povezavi s 5. členom Pravil, pravilnosti izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
ZSpo člen 10. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 219, 224. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Ljubljana (2008) člen 3, 72.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programov letnega programa športa - dodelitev domicila športnim društvom in športnim zvezam
Javni razpis se nanaša na več razpisnih programov, ki ne predstavljajo skupaj celote oziroma ne določa, da lahko prosilec kandidira le na vse razpisne programe kot eno celoto. V točki 8 javnega razpisa (predzadnji odstavek) je določeno, da v primeru, da vlagatelj pošilja več vlog, da jih lahko pošlje z eno pošiljko v zaprti ovojnici – velikost A4 ali večja in z obvezno navedbo razpisnih področij (obkrožite na obrazcu ovojnice), pri čemer morajo biti vsebovane vloge in posamezni dokumenti vloženi po zgoraj navedenih papirnatih ovojnicah (prepognjeni A3 format – srajčka) po vrstnem redu. Iz navedene določbe bi izhajalo, da vloga pomeni kandidaturo na enem razpisnem področju, zato določba ureja pošiljanje več vlog z eno pošiljko.