ZZ člen 36, 36/2, 39, 42.. Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 50, 50/1, 50/2, 51, 52, 54, 54/1, 54/1-3, 55, 55/2.. ZDR-1 člen 179, 179/1, 200, 200/1, 200/2.. OZ člen 164, 164/2, 168, 168/1.
stvarna pristojnost - delovni spor - direktno sodno varstvo - vodilni delavec - predčasna razrešitev - reintegracija delavca - reparacija - odškodnina - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Tožnici je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktor A. zaradi prenehanja mandata predčasno prenehala (četudi zaradi nezakonite razrešitve), zato ta pogodba ni mogla ponovno stopiti v veljavo. Razrešen vodilni delavec, katerega opravljanje „funkcije“ je vezano na mandat, nima reintegracijskega zahtevka, saj niti ZZ niti ZRTVS-1 (nenazadnje niti ZDR-1) tega ne predvidevajo. Najpomembnejše pravno varstvo razrešenega vodilnega delavca je njegova pravica do povrnitve škode, in ne vrnitev na vodilno delovno mesto v nasprotju z voljo programskega sveta in generalnega direktorja po določbi 52. člena Statuta toženke. Brez ustreznega mandata del iz te pogodbe za vodilno delovno mesto ne more opravljati. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zahtevek za reintegracijo zavrniti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00065366
ZKP člen 434, 76/1. KZ-1 člen 220, 220/1.
opis dejanja - krivda - naklep - preizkus obtožnega akta - preizkus materialnopravnih pogojev
Izrek je namreč po obstoječi sodni praksi pomanjkljiv le tedaj, ko ne vsebuje vseh elementov, ki jih zakon za posamezno kaznivo dejanje določa. V opisu dejanja morajo biti namreč sestavine dejanskega stanja kaznivega dejanja navedene praviloma tako, da so izražene z besedilom kazenskega zakona, vendar pa konkretizirane do te mere, da zadobi abstraktno besedilo konkretno vsebino, torej, da je konkretno, storilcu očitano kaznivo dejanje pravilno subsumirano pod pravno normo.
Subjektivnega elementa, oziroma krivdnega odnosa pa pri tem kaznivem dejanju v izreku obtožnega akta v nasprotju s prepričanjem prvega sodišča ni potrebno vnašati.
ZIZ člen 3, 24, 38, 38/6. ZOKIPOSR člen 17, 17/3. ZPP člen 343, 343/3.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - prehod obveznosti na novega dolžnika - prevzem dolga - Republika Slovenija - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper republiko slovenijo - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - pravni interes za pritožbo - ustavitev izvršbe - poplačilo terjatve - stroški ugovornega postopka
ZOKIPOSR jasno določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem njegove uveljavitve prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki, razen Republike Slovenije, lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe, od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev (tretji odstavek 17. člena). Prevzem dolga je tako treba upoštevati po uradni dolžnosti. Prevzemnik na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika (prvotni dolžnik je za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti) in stališče, da bi moral upnik za zadostitev pogojem po 24. členu ZIZ predložiti kvalificirano listino, ni pravilno.
solidarna obveznost - zastavitelj - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino
Pritožnika neutemeljeno ponavljata trditve iz predloga, da naj se izvršba vodi na nepremičnine v lasti prvodolžnice in drugodolžnice, torej na nepremičnine, ki niso v njuni lasti. Takšen predlog je v koliziji z njuno solidarno obveznostjo in bi presegel njun položaj zastaviteljev. Ker imata v konkretnem primeru pritožnika položaj zastavnega dolžnika, ki je dolžan le dopustiti izvršbo na obremenjene nepremičnine, je možnost omejena na predlog, da se izvršba opravi le na nekatere od (njunih) nepremičnin, na katerih je vknjižena hipoteka, drugega izvršilnega sredstva ne moreta predlagati že zaradi svojega položaja v tem postopku.
pravica zahtevati vračilo plačanega zneska - povračilni zahtevek - kreditna pogodba - zavarovanje kredita - izpolnjevanje obveznosti - subrogacija - zakonita subrogacija - plačilo tujega dolga - tuj dolg - realna subrogacija - osebni dolžnik - pravni interes tožeče stranke - pravni položaj tožnika - sprememba lastništva na nepremičnini - zastavljena nepremičnina - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe pravic
Pogoj za zakonsko subrogacijo je obstoj pravnega interesa za izpolnitev. Pravni interes je kakršenkoli splošni ali ekonomski interes, ki bi lahko vplival na izpolniteljev pravni položaj. V teoriji se največkrat omenja, da je ta pravni interes podan takrat, če zastavitelj plača tuj dolg zato, da bi se izognil preteči prodaji svoje zastavljene nepremičnine.
Tožnica ni pogodbena stranka posla, na podlagi katerega je nastala zastavna pravica na nepremičninah, torej ni zastaviteljica. Je pa s tem, ko je postala lastnica z zastavno pravico obremenjenih nepremičnin, postala realna dolžnica dolga toženke. In to ne glede na to, da je z zastavno pravico obremenjeni nepremičnini pridobila od sina neodplačno, saj subrogacija v primeru neodplačne pridobitve s hipoteko obremenjene nepremičnine ni izključena.
Gotovo je, da ima tožnica kot lastnica zastavljene stvari pravni interes za poplačilo obveznosti, da se izogne preteči prodaji stvari zaradi poplačila zastavnega upnika. Obveznost realnega dolžnika, ki ni hkrati osebni dolžnik, namreč ni subsidiarna. Zato ne more zahtevati od osebnega dolžnika, da plača zavarovano terjatev. Izvršbo na obremenjeno nepremičnino lahko namreč realni dolžnik prepreči tako, da sam plača zavarovano terjatev, pri čemer s subrogacijo stopi v položaj (izplačanega) hipotekarnega upnika. Nato lahko od osebnega dolžnika zahteva povrnitev plačanega zneska.
Zaradi zakonske personalne subrogacije je tožnica, ki je izpolnila toženkine obveznosti kot realna dolžnica, v razmerju do toženke že s trenutkom izpolnitve vstopila v pravni položaj banke kot zastavne upnice, toženkina obveznost pa se po vrsti (vsebini) in obsegu zaradi subrogacije ni spremenila. Toženkina obveznost iz kreditne pogodbe ni prenehala. Še vedno jo je dolžna izpolniti, le da ne več banki kot prvotnemu upniku, temveč tožnici kot singularnemu nasledniku hipotekarnega upnika (torej banke, kateri je tožnica plačala zavarovano terjatev).
Načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ od udeležencev obligacijskih razmerij ne zahteva, da prenehajo uveljavljati svoje interese. V tej zadevi tožnica zahteva od toženke zgolj plačilo tistega, kar je plačala namesto nje, pa čeprav je nepremičnini, obremenjeni s hipoteko in zemljiškim dolgom, pridobila neodplačno. Tožnica se poslužuje svoje materialne pravice, ki jo ima kot realna dolžnica, te svoje pravice pa ne izvršuje tako, da bi hkrati ogrožala ali posegala v kakšno pravico, ki pripada toženki. Zaradi tožničinega zahtevka namreč toženki ni onemogočeno uveljavljanje zahtevkov napram bivšemu možu (7. člen OZ).
Molka toženke po seznanitvi s položitvijo kupnine pri notarju ni moč presojati kot ravnanja, ki izraža voljo za sklenitev pogodbe s spremenjeno vsebino, saj dejstvo, da naslovnik molči, ne pomeni, da sprejema ponudbo (prvi odstavek 30. člena OZ).
ZD člen 34, 41, 46, 46/3, 58, 210, 210/1, 210/2, 213, 214, 214/2, 214/3, 214/4.. ZPP člen 205, 205-6.
dedovanje - sklep o dedovanju - vračunanje daril v dedni delež - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev dediča na pravdo
O predlogu dediča za vračunanje darila v dedni delež sodedinje lahko zapuščinsko sodišče odloči le, če o tem dejstva niso sporna. 210. člen ZD namreč v prvem odstavku določa, da sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.
ZPP člen 23, 23/3, 105, 108. ZN člen 43, 43/4. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 28, 28/5.
poprava vloge - nepopolna ali nerazumljiva vloga - prevod listin v slovenski jezik - sodni tolmač - overjen prevod listin, sestavljenih v tujem jeziku - overjen prepis listine - pravdna dejanja - poziv na dopolnitev vloge - potrebne sestavine - lastnoročni podpis - zavrženje tožbe - nova tožba - delovno in socialno sodišče
Tožnica je sicer predložila fotokopijo prevoda, opremljenega z žigom in podpisom tolmača, vendar pa morajo biti prevodu listin, ki jih pripravi sodni tolmač, priloženi tudi prepisi listin, ki se prevajajo.
Tožnica nepopolne in nerazumljive vloge (tožbe) tudi po pozivu in v postavljenem roku ni ustrezno popravila oziroma dopolnila, zato je pravilna odločitev, da se tožba zavrže.
ZOFVI člen 54, 59, 59/6. ZZ člen 38, 38/2, 39, 39/1. ZUP člen 4, 214.
sklep o razrešitvi - vršilec dolžnosti ravnatelja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost - neobrazloženost sklepa - razlika v plači - pravna analogija - odškodnina - izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje se je pri presoji zakonitosti sklepa o razrešitvi pravilno sklicevalo na analogno uporabo določb ZOFVI, ki se nanašajo na postopek razrešitve ravnatelja, ter ZZ, ki se nanašajo na postopek razrešitve direktorja javnega zavoda. Drugačno pritožbeno stališče, ki se zavzema za popolno avtonomijo sveta zavoda pri imenovanju in razrešitvi vršilca dolžnosti ravnatelja, ni sprejemljivo.
Ni pomembno, da tožnik ni uveljavljal sodnega varstva zoper redno odpoved iz razloga nesposobnosti, saj je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi za v. d. ravnatelja objektivna posledica dejstva, da je prenehal mandat za opravljanje funkcije vršilca dolžnosti. Odpoved je bila tako nepotrebna in tožniku, ki je imel zoper razrešitev zagotovljeno samostojno pravno varstvo v skladu s šestim odstavkom 59. člena ZOFVI v povezavi z 39. členom ZZ, sodnega varstva zoper odpoved ni bilo treba uveljavljati.
izločitev nedovoljenih dokazov - izjave oseb, dane organom za notranje zadeve v predkazenskem postopku
Po določbi četrtega odstavka 65. člena ZKP, veljavni v času, ko je mladoletni oškodovanec podal predmetno izjavo, je lahko bila ob njem navzoča oseba, ki ji zaupa. Šele z novelo ZKP-N (v uporabi od 20. 10. 2019) je bil tretji odstavek 65. člena ZKP spremenjen tako, da mora imeti mladoletni oškodovanec tovrstnega kaznivega dejanja pooblaščenca tudi, ko je zaslišan v predkazenskem postopku. V kazenskem oziroma predkazenskem postopku sodišče uporabi tiste procesne določbe, ki so veljavne v času opravljanja določenega procesnega dejanja, pri tem pa je tudi pomembno, da za prejšnje določbe 65. člena ZKP ni bilo ugotovljeno, da bi bile morebiti v neskladju z Ustavo. Zato ne gre pritrditi pritožnici, da je predmetna izjava mladoletnega oškodovanca nedovoljen dokaz zato, ker mu že 21. 10. 2016 ni bil postavljen pooblaščenec.
Pravnomočni postanejo le izreki sodb in ne njihove obrazložitve ali dokazna ocena sodišča.
Trditvena podlaga v drugem postopku med strankama je bila bistveno drugačna kot v obravnavnem sporu in je zajemala drugo obdobje. Trditvena podlaga se ne prenaša med postopki, kljub temu, da gre za podoben spor med istima strankama.
Stranki sta v pogodbi jasno opredelili predmet najema po vrsti in površini ter določili način plačevanja stroškov glede na dogovorjene lastnosti. Če toženka meni, da lastnosti predmeta niso ustrezne mora uporabiti jamčevalne zahtevke in doseči spremembo pogodbe.
URS člen 158. ZPP člen 319. OZ člen 131. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 16, 17, 20.
pogodba o poslovnem sodelovanju - ponarejen podpis na pogodbi - evropski plačilni nalog - opustitev vložitve ugovora - odškodnina - učinki pravnomočnosti
O utemeljenosti zahtevka toženke do tožnice obstaja pravnomočna in izvršljiva sodna odločba, kar pa pomeni, da je na tej podlagi neizpodbojno dokazano, da je terjatev toženke do tožnice v času izdaje evropskega plačilnega naloga obstajala. Na pravnomočno sodno odločbo so sodišča vezana in jo morajo upoštevati kot pravilno in zakonito. Vse ugovore glede veljavnosti pogodbe bi morala tožnica uveljavljati pred pravnomočnostjo evropskega plačilnega naloga.
Učinkov takega naloga pa ni mogoče odpraviti z odškodninskim zahtevkom. Ker se zaradi pravnomočnosti in izvršljivosti takega naloga neizpodbojno šteje, da taka terjatev obstaja, s tem odpade že prvi element odškodninske odgovornosti iz 131. člena OZ – nedopustno ravnanje. Z nevložitvijo ugovora pa je tožnica prekinila tudi vzročno zvezo med zatrjevano predložitvijo ponarejene in neutemeljene dokumentacije in izdajo evropskega plačilnega naloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - direktor družbe - konkurenčna prepoved - pripravljalno dejanje - pravica do zagovora - pravočasnost odpovedi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sprememba izpodbijane sodbe
Zgolj prevzem funkcije direktorja družbe, ki ima kot eno od svojih dejavnosti registrirano tudi enako dejavnost kot delodajalec, zaradi česar obstoji možnost oprave konkurenčnega dela oziroma sklenitve konkurenčnega posla, še ne pomeni konkurenčnega ravnanja oziroma dejavnosti v smislu 39. člena ZDR-1. To bi lahko predstavljala šele oprava konkretnega dela oziroma sklenitev konkretnega posla s strani delavca ali družbe, katere direktor je delavec postal, če bi ta dela oziroma posli spadali v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec.
Zgolj prevzema funkcije direktorja družbe tudi ni moč šteti kot pripravljalnega dejanja, ki bi pripeljalo do sklenitve posla, saj delavec s tem (še) ni opravil del konkurenčnega posla ali dejavnosti, kar velja še toliko bolj, kadar ima družba registriranih več dejavnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00064146
ZVPot člen 43č, 43č/2. ZPP člen 458, 458/1.
pravice potrošnika - pogodba potrošniškega prava - pravica do odstopa od pogodbe - rok za odstop od pogodbe - začetek teka roka - odstopna pravica - prodaja od vrat do vrat - kasnejši ustni dogovori - prekoračitev trditvene podlage - kršitev razpravnega načela - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - postopek v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - razpravno načelo - sodba presenečenja - učinkovito sodno varstvo
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku.
stečajni postopek - prodaja nepremičnine v stečaju - ovire za pridobitev nepremičnin - identifikacijska oznaka nepremičnine - sklenitev prodajne pogodbe
Višje sodišče po vpogledu v zemljiško knjigo ugotavlja, da so določene omejitve pri prodajanih nepremičninah tudi ob odločanju o pritožbi še vedno vpisane v zemljiško knjigo, sodišče prve stopnje pa kljub temu, da je bilo s problematiko v zvezi s prodajanimi nepremičninami očitno seznanjeno, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tega ni niti omenilo in tako ni pojasnilo, zakaj meni, da je prodaja kljub obstoječim oviram možna. Iz izpodbijanega sklepa tako ni mogoče razbrati, ali je sodišče prve stopnje sledilo pojasnilom upravitelja in se z nepopolnim opisom prodajanih nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo zaradi neurejene etažne lastnine, in s tem, zakaj zemljiškoknjižni vpisi niso ovira za prodajo, v izpodbijanem sklepu sploh ni ukvarjalo, ali pa jih je morda spregledalo.
ZZK-1 člen 13, 13/2, 13/2-1.. SPZ člen 38, 38/4.. ODZ paragraf 364.c.
obligacijska pravica prepovedi odtujitve in obremenitve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - pogodbeno dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve - učinek pogodbeno dogovorjene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
Pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve med zapustnico in njeno sestro ima le obligacijsko pravni učinek, ne more pa imeti tudi absolutnega učinka, saj te prepovedi ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo. Paragraf 364.c ODZ vsebuje smiselno enako določbo, kot jo sedaj vsebuje SPZ v četrtem odstavku 38. člena. Iz navedene določbe izhaja, da ima pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve v obravnavanem primeru le obligacijskopravni učinek, ne more pa imeti absolutnega učinka, in je tako v skladu z določbami ODZ, kot sedaj veljavnim SPZ ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - protipravno ravnanje - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaza - pravica do izjave - prepovedni tožbeni zahtevek - dokazi in dokazovanje
Ker tožnica ni izkazala svoje trditve, da so za sporne informacije vedeli zgolj toženci, ni izkazala niti trditve, da so ji ti povzročili škodo. Elementi, ki po tožničinih trditvah sestavljajo pravno relevantno vzročno zvezo med njej nastalo škodo in protipravnim ravnanjem, tako niso izkazani. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo materialnopravno pravilno zavrnjen.
spor majhne vrednosti - neprerekane navedbe - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka je v pritožbi navedla le, da bi naj bila sporna terjatev že poplačana v izvršilnem postopku, vendar pa gre pri tej navedbi za nedovoljeno pritožbeno novoto, ki se ne upošteva. Tožena stranka niti ni trdila, da bi to navedbo podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti ni navedla okoliščin, s katerimi bi utemeljila, da te navedbe brez svoje krivde ni mogla podati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sama je v pritožbi navedla, da naj bi obravnavani postopek tekel vzporedno s postopkom VL 75139/2021, kar pomeni, da bi omenjeno navedbo lahko podala že pred sodiščem prve stopnje, pa je ni.
Ker tožnik v postopku pred sodiščem niti ni prerekal navedb toženke, da je z zavarovalnimi posli, s katerimi se je ukvarjal še v času podaje odpovedi, konkuriral toženki, se je s tem odpovedal sodni presoji resničnosti tega dejstva, ki ga je zato šteti za nesporno. Neprerekana dejstva so namreč izenačena s priznanimi dejstvi, zato niti niso predmet dokazovanja (212. člen ZPP).
Ob neprerekanem dejstvu, da je tožnik še v času odpovedi opravljal posle, ki so konkurenčni poslom tožene stranke in da je imel v času odpovedi še sklenjene "žive" - aktivne zavarovalne pogodbe, na podlagi katerih je prejemal provizije, za presojo pravočasnosti odpovedi ni pomembno, kdaj so bile te pogodbe sklenjene.