izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - direktor družbe - konkurenčna prepoved - pripravljalno dejanje - pravica do zagovora - pravočasnost odpovedi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sprememba izpodbijane sodbe
Zgolj prevzem funkcije direktorja družbe, ki ima kot eno od svojih dejavnosti registrirano tudi enako dejavnost kot delodajalec, zaradi česar obstoji možnost oprave konkurenčnega dela oziroma sklenitve konkurenčnega posla, še ne pomeni konkurenčnega ravnanja oziroma dejavnosti v smislu 39. člena ZDR-1. To bi lahko predstavljala šele oprava konkretnega dela oziroma sklenitev konkretnega posla s strani delavca ali družbe, katere direktor je delavec postal, če bi ta dela oziroma posli spadali v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec.
Zgolj prevzema funkcije direktorja družbe tudi ni moč šteti kot pripravljalnega dejanja, ki bi pripeljalo do sklenitve posla, saj delavec s tem (še) ni opravil del konkurenčnega posla ali dejavnosti, kar velja še toliko bolj, kadar ima družba registriranih več dejavnosti.
ZZ člen 36, 36/2, 39, 42.. Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 50, 50/1, 50/2, 51, 52, 54, 54/1, 54/1-3, 55, 55/2.. ZDR-1 člen 179, 179/1, 200, 200/1, 200/2.. OZ člen 164, 164/2, 168, 168/1.
stvarna pristojnost - delovni spor - direktno sodno varstvo - vodilni delavec - predčasna razrešitev - reintegracija delavca - reparacija - odškodnina - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Tožnici je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktor A. zaradi prenehanja mandata predčasno prenehala (četudi zaradi nezakonite razrešitve), zato ta pogodba ni mogla ponovno stopiti v veljavo. Razrešen vodilni delavec, katerega opravljanje „funkcije“ je vezano na mandat, nima reintegracijskega zahtevka, saj niti ZZ niti ZRTVS-1 (nenazadnje niti ZDR-1) tega ne predvidevajo. Najpomembnejše pravno varstvo razrešenega vodilnega delavca je njegova pravica do povrnitve škode, in ne vrnitev na vodilno delovno mesto v nasprotju z voljo programskega sveta in generalnega direktorja po določbi 52. člena Statuta toženke. Brez ustreznega mandata del iz te pogodbe za vodilno delovno mesto ne more opravljati. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zahtevek za reintegracijo zavrniti.
izločitev nedovoljenih dokazov - izjave oseb, dane organom za notranje zadeve v predkazenskem postopku
Po določbi četrtega odstavka 65. člena ZKP, veljavni v času, ko je mladoletni oškodovanec podal predmetno izjavo, je lahko bila ob njem navzoča oseba, ki ji zaupa. Šele z novelo ZKP-N (v uporabi od 20. 10. 2019) je bil tretji odstavek 65. člena ZKP spremenjen tako, da mora imeti mladoletni oškodovanec tovrstnega kaznivega dejanja pooblaščenca tudi, ko je zaslišan v predkazenskem postopku. V kazenskem oziroma predkazenskem postopku sodišče uporabi tiste procesne določbe, ki so veljavne v času opravljanja določenega procesnega dejanja, pri tem pa je tudi pomembno, da za prejšnje določbe 65. člena ZKP ni bilo ugotovljeno, da bi bile morebiti v neskladju z Ustavo. Zato ne gre pritrditi pritožnici, da je predmetna izjava mladoletnega oškodovanca nedovoljen dokaz zato, ker mu že 21. 10. 2016 ni bil postavljen pooblaščenec.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-5. ZKP člen 138. ZTPDR člen 76.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaporna kazen - pravnomočna kazenska sodba - nastanek odpovednega razloga
Odpovedni razlog ne nastane šele, ko delavec nastopi prestajanje kazni zapora, kot poizkuša to prikazati tožnik. Razlog za odpoved nastane s pravnomočnostjo sodbe v kazenskem postopku. V prid takšnemu zaključku govori tudi v sodni praksi zavzeto stališče, da na obstoj tega odpovednega razloga ne vpliva, če delavec, ki mu je bila iz tega razloga odpovedana pogodba o zaposlitvi, kasneje ne prestane kazni v trajanju najmanj šestih mesecev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00064146
ZVPot člen 43č, 43č/2. ZPP člen 458, 458/1.
pravice potrošnika - pogodba potrošniškega prava - pravica do odstopa od pogodbe - rok za odstop od pogodbe - začetek teka roka - odstopna pravica - prodaja od vrat do vrat - kasnejši ustni dogovori - prekoračitev trditvene podlage - kršitev razpravnega načela - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - postopek v sporu majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - razpravno načelo - sodba presenečenja - učinkovito sodno varstvo
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku.
spor majhne vrednosti - neprerekane navedbe - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka je v pritožbi navedla le, da bi naj bila sporna terjatev že poplačana v izvršilnem postopku, vendar pa gre pri tej navedbi za nedovoljeno pritožbeno novoto, ki se ne upošteva. Tožena stranka niti ni trdila, da bi to navedbo podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti ni navedla okoliščin, s katerimi bi utemeljila, da te navedbe brez svoje krivde ni mogla podati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Sama je v pritožbi navedla, da naj bi obravnavani postopek tekel vzporedno s postopkom VL 75139/2021, kar pomeni, da bi omenjeno navedbo lahko podala že pred sodiščem prve stopnje, pa je ni.
Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da je bila tožena stranka tista, ki je kršila pogodbo o zaposlitvi, ker mora kot delodajalec na podlagi drugega odstavka 43. člena ZDR-1 dopustiti delavcu prost dostop do poslovnih prostorov. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da brez tega, da bi tožnica dokazala izpolnjevanje pogoja PCT, ji tožena stranka ni smela pustiti opravljati delo, zato ji je utemeljeno prepovedala opravljanje dela.
ZDR-1 člen 162, 162/3, 162/4, 164. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 69.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - referenčno obdobje - solidarnostna pomoč - daljša odsotnost z dela - neodtujljiva pravica - Direktiva 2003/88/ES
Pravica do plačanega letnega dopusta je priznana vsem delavcem in se delavcu ob koncu referenčnega obdobja oziroma obdobja za prenos ne more odvzeti, če delavec iz objektivnih razlogov, kot je to bolniški stalež, dopusta ni mogel izrabiti. Toženka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da je bila tožnica na bolniškem staležu, zato je vprašljivo, ali ji je bil dopust sploh potreben. Gre za neodtujljivo pravico tožnice kot delavke, čeprav je na bolniškem staležu.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8. ZPP člen 213, 286b, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - zloraba bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja - dokazni predlog - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka s tem, ko se ni opredelilo do njenega dokaznega predloga v zvezi z zaslišanjem detektivke. Toženka je ta dokazni predlog podala v tretji pripravljalni vlogi, sodišče prve stopnje pa se do tega dokaznega predloga ni opredelilo ne v sodbi ne v okviru zapisnikov z glavne obravnave.
solidarna obveznost - zastavitelj - predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino
Pritožnika neutemeljeno ponavljata trditve iz predloga, da naj se izvršba vodi na nepremičnine v lasti prvodolžnice in drugodolžnice, torej na nepremičnine, ki niso v njuni lasti. Takšen predlog je v koliziji z njuno solidarno obveznostjo in bi presegel njun položaj zastaviteljev. Ker imata v konkretnem primeru pritožnika položaj zastavnega dolžnika, ki je dolžan le dopustiti izvršbo na obremenjene nepremičnine, je možnost omejena na predlog, da se izvršba opravi le na nekatere od (njunih) nepremičnin, na katerih je vknjižena hipoteka, drugega izvršilnega sredstva ne moreta predlagati že zaradi svojega položaja v tem postopku.
Molka toženke po seznanitvi s položitvijo kupnine pri notarju ni moč presojati kot ravnanja, ki izraža voljo za sklenitev pogodbe s spremenjeno vsebino, saj dejstvo, da naslovnik molči, ne pomeni, da sprejema ponudbo (prvi odstavek 30. člena OZ).
odmera pravdnih stroškov - nepotrebni stroški - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je s predmetno vlogo prva toženka odgovorila na odgovor na tožbo druge toženke z enim stavkom, da se v celoti sklicuje na svoje dosedanje navedbe in dokazne predloge in na navedbe druge toženke nima dodatnih pripomb.
pravica zahtevati vračilo plačanega zneska - povračilni zahtevek - kreditna pogodba - zavarovanje kredita - izpolnjevanje obveznosti - subrogacija - zakonita subrogacija - plačilo tujega dolga - tuj dolg - realna subrogacija - osebni dolžnik - pravni interes tožeče stranke - pravni položaj tožnika - sprememba lastništva na nepremičnini - zastavljena nepremičnina - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe pravic
Pogoj za zakonsko subrogacijo je obstoj pravnega interesa za izpolnitev. Pravni interes je kakršenkoli splošni ali ekonomski interes, ki bi lahko vplival na izpolniteljev pravni položaj. V teoriji se največkrat omenja, da je ta pravni interes podan takrat, če zastavitelj plača tuj dolg zato, da bi se izognil preteči prodaji svoje zastavljene nepremičnine.
Tožnica ni pogodbena stranka posla, na podlagi katerega je nastala zastavna pravica na nepremičninah, torej ni zastaviteljica. Je pa s tem, ko je postala lastnica z zastavno pravico obremenjenih nepremičnin, postala realna dolžnica dolga toženke. In to ne glede na to, da je z zastavno pravico obremenjeni nepremičnini pridobila od sina neodplačno, saj subrogacija v primeru neodplačne pridobitve s hipoteko obremenjene nepremičnine ni izključena.
Gotovo je, da ima tožnica kot lastnica zastavljene stvari pravni interes za poplačilo obveznosti, da se izogne preteči prodaji stvari zaradi poplačila zastavnega upnika. Obveznost realnega dolžnika, ki ni hkrati osebni dolžnik, namreč ni subsidiarna. Zato ne more zahtevati od osebnega dolžnika, da plača zavarovano terjatev. Izvršbo na obremenjeno nepremičnino lahko namreč realni dolžnik prepreči tako, da sam plača zavarovano terjatev, pri čemer s subrogacijo stopi v položaj (izplačanega) hipotekarnega upnika. Nato lahko od osebnega dolžnika zahteva povrnitev plačanega zneska.
Zaradi zakonske personalne subrogacije je tožnica, ki je izpolnila toženkine obveznosti kot realna dolžnica, v razmerju do toženke že s trenutkom izpolnitve vstopila v pravni položaj banke kot zastavne upnice, toženkina obveznost pa se po vrsti (vsebini) in obsegu zaradi subrogacije ni spremenila. Toženkina obveznost iz kreditne pogodbe ni prenehala. Še vedno jo je dolžna izpolniti, le da ne več banki kot prvotnemu upniku, temveč tožnici kot singularnemu nasledniku hipotekarnega upnika (torej banke, kateri je tožnica plačala zavarovano terjatev).
Načelo vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ od udeležencev obligacijskih razmerij ne zahteva, da prenehajo uveljavljati svoje interese. V tej zadevi tožnica zahteva od toženke zgolj plačilo tistega, kar je plačala namesto nje, pa čeprav je nepremičnini, obremenjeni s hipoteko in zemljiškim dolgom, pridobila neodplačno. Tožnica se poslužuje svoje materialne pravice, ki jo ima kot realna dolžnica, te svoje pravice pa ne izvršuje tako, da bi hkrati ogrožala ali posegala v kakšno pravico, ki pripada toženki. Zaradi tožničinega zahtevka namreč toženki ni onemogočeno uveljavljanje zahtevkov napram bivšemu možu (7. člen OZ).
Pravnomočni postanejo le izreki sodb in ne njihove obrazložitve ali dokazna ocena sodišča.
Trditvena podlaga v drugem postopku med strankama je bila bistveno drugačna kot v obravnavnem sporu in je zajemala drugo obdobje. Trditvena podlaga se ne prenaša med postopki, kljub temu, da gre za podoben spor med istima strankama.
Stranki sta v pogodbi jasno opredelili predmet najema po vrsti in površini ter določili način plačevanja stroškov glede na dogovorjene lastnosti. Če toženka meni, da lastnosti predmeta niso ustrezne mora uporabiti jamčevalne zahtevke in doseči spremembo pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064338
ZPP člen 2, 2/1, 19, 19/3, 154, 324, 324/3, 357. OZ člen 39, 39/3, 86, 417, 417/1. ZFPPIPP člen 40, 60, 60/4, 300, 300/1.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - pogodba o odstopu terjatve - ničnost pogodbe o odstopu terjatve - prepoved odstopa terjatve - nedopustna podlaga pogodbe - osebna terjatev - prekoračitev zahtevka - ugovor stvarne pristojnosti - stvarna pristojnost - ničnost pogodbe - vsebina izreka sodbe - popolnost prijave terjatve v stečajnem postopku - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve - stroški pravdnega postopka po napotitvenem sklepu
Ker nobena od pravdnih strank ni vložila tožbe za ugotovitev ničnosti te pogodbe, je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP, po katerem mora sodišče v pravdnem postopku odločati v mejah postavljenih zahtevkov.
V obravnavani zadevi ne gre za spor med delodajalcem in delavcem, temveč za spor med dvema gospodarskima družbama, ta zadeva pa ima glede na personalni kriterij naravo gospodarskega spora.
Terjatev iz delovnega razmerja ni terjatev, ki bi bila tako povezana z osebnostjo upnika, ali bi bila njena narava takšna, da bi nasprotovala prenosu na drugega. S stališča tožene stranke je prav vseeno, komu je navedeno terjatev dolžna plačati, zato ni mogoče trditi, da bi šlo za izčrpavanje bodoče stečajne mase v korist le enega upnika.
Izrek sodbe v skladu s tretjim odstavkom 324. člena ZPP obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih je zavrnilo; odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve sodišče izda takrat, ko je bila terjatev uveljavljena zaradi pobota, ne pa tudi takrat, ko je to eden glavnih zahtevkov tožeče stranke (takrat zahtevku ugodi ali ga zavrne).
Odkup terjatve do neplačevitega dolžnika zagotovo ne prestavlja izvajanja ukrepov finančnega prestrukturiranja. Zato se tudi višje sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da gre za nedopustno podlago take pogodbe, pri čemer je sklenitev take pogodbe tudi nezdružljiva z ukrepi finančnega prestrukturiranja, zato je taka pogodba nična (86. člen OZ in tretji odstavek 39. člena OZ).
Sodišče v pravdnem postopku (ob utemeljenosti zahtevka) lahko le ugotovi obstoj te terjatve, o poplačilu pa se odloča v stečajnem postopku v okviru razdelitve stečajne mase in pravdno sodišče za kaj takega ni pristojno.
Upravitelj je prijavljene terjatve tožeče stranke prerekal, ker prijava ni vsebovala opisa vseh dejstev in dokazov in ji tudi niso bili priloženi vsi dokazi o obstoju terjatve. Res 154. člen ZPP pri odločanju o stroških določa načelo uspeha pravdnih strank. Vendar pa gre pri določbi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP za specialno določilo, ki za primer, da gre za napotitev na pravdo v stečajnem postopku, določa posebno pravilo o povračilu stroškov.
stečajni postopek - prodaja nepremičnine v stečaju - ovire za pridobitev nepremičnin - identifikacijska oznaka nepremičnine - sklenitev prodajne pogodbe
Višje sodišče po vpogledu v zemljiško knjigo ugotavlja, da so določene omejitve pri prodajanih nepremičninah tudi ob odločanju o pritožbi še vedno vpisane v zemljiško knjigo, sodišče prve stopnje pa kljub temu, da je bilo s problematiko v zvezi s prodajanimi nepremičninami očitno seznanjeno, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tega ni niti omenilo in tako ni pojasnilo, zakaj meni, da je prodaja kljub obstoječim oviram možna. Iz izpodbijanega sklepa tako ni mogoče razbrati, ali je sodišče prve stopnje sledilo pojasnilom upravitelja in se z nepopolnim opisom prodajanih nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo zaradi neurejene etažne lastnine, in s tem, zakaj zemljiškoknjižni vpisi niso ovira za prodajo, v izpodbijanem sklepu sploh ni ukvarjalo, ali pa jih je morda spregledalo.
ZZK-1 člen 13, 13/2, 13/2-1.. SPZ člen 38, 38/4.. ODZ paragraf 364.c.
obligacijska pravica prepovedi odtujitve in obremenitve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - pogodbeno dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve - učinek pogodbeno dogovorjene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
Pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve med zapustnico in njeno sestro ima le obligacijsko pravni učinek, ne more pa imeti tudi absolutnega učinka, saj te prepovedi ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo. Paragraf 364.c ODZ vsebuje smiselno enako določbo, kot jo sedaj vsebuje SPZ v četrtem odstavku 38. člena. Iz navedene določbe izhaja, da ima pogodbeno dogovorjena prepoved obremenitve in odsvojitve v obravnavanem primeru le obligacijskopravni učinek, ne more pa imeti absolutnega učinka, in je tako v skladu z določbami ODZ, kot sedaj veljavnim SPZ ni dopustno vknjižiti v zemljiško knjigo.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 235, 235/3, 236, 239, 239/1. ZPP člen 142, 142/3, 142/4.
odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročitev dolžniku - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročanje pravni osebi - obvestilo o prispeli sodni pošiljki - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - rok za dvig pisanja - iztek roka za dvig pisanja - vročitev s potekom petnajstdnevnega roka - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - rok za ugovor - štetje rokov - prepozen ugovor dolžnika - domneva insolventnosti - začetek stečajnega postopka
Če naslovnik pisanja v roku 15 dni od puščenega obvestila ne prevzame, se skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP šteje, da je bila vročitev pisanja opravljena s potekom tega roka.
Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je po izteku 15 dnevnega roka naslovniku v predalčniku puščeno pisanje.
URS člen 158. ZPP člen 319. OZ člen 131. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 16, 17, 20.
pogodba o poslovnem sodelovanju - ponarejen podpis na pogodbi - evropski plačilni nalog - opustitev vložitve ugovora - odškodnina - učinki pravnomočnosti
O utemeljenosti zahtevka toženke do tožnice obstaja pravnomočna in izvršljiva sodna odločba, kar pa pomeni, da je na tej podlagi neizpodbojno dokazano, da je terjatev toženke do tožnice v času izdaje evropskega plačilnega naloga obstajala. Na pravnomočno sodno odločbo so sodišča vezana in jo morajo upoštevati kot pravilno in zakonito. Vse ugovore glede veljavnosti pogodbe bi morala tožnica uveljavljati pred pravnomočnostjo evropskega plačilnega naloga.
Učinkov takega naloga pa ni mogoče odpraviti z odškodninskim zahtevkom. Ker se zaradi pravnomočnosti in izvršljivosti takega naloga neizpodbojno šteje, da taka terjatev obstaja, s tem odpade že prvi element odškodninske odgovornosti iz 131. člena OZ – nedopustno ravnanje. Z nevložitvijo ugovora pa je tožnica prekinila tudi vzročno zvezo med zatrjevano predložitvijo ponarejene in neutemeljene dokumentacije in izdajo evropskega plačilnega naloga.