gospodarski spor majhne vrednosti - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - nujne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - podpis pravne osebe - zakoniti zastopnik pravne osebe - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Po 335. členu ZPP je med nujnimi sestavinami pritožbe tudi podpis pritožnika. Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna. Kadar je pravdna stranka pravna oseba, jo v postopku zastopa njen zakoniti zastopnik. Podpis pravne osebe sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje, ter njen lastnoročni podpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065568
ZPP člen 163, 163/4.
stroški postopka - spor iz družinskih razmerij - oprostitev plačila sodnih stroškov - odmera stroškov - postavitev izvedenca - izvedba dokaza - odločitev po prostem preudarku
Sodišče je stroške le odmerilo, zato nasprotna udeleženka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o tem, da so ji stroški neupravičeno pripisani, da jo plačilo nesorazmerno obremenjuje in da njena obveznost povračila ne obstoji.
predlog za obnovo postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka za vložitev predloga - nalog za izpraznitev - nevložitev ugovora - pravnomočnost sklepa - nova dejstva ali novi dokazi - seznanitev z dejstvi - aneks k pogodbi
Predlog za obnovo postopka je potrebno vložiti v 30-tih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila.
neupravičena obogatitev - prikrajšanje - dejanska korist - vlaganje v nepremičnino - povračilo stroškov vlaganj - zahtevek za povračilo vlaganj - delitev solastne nepremičnine - posest nepremičnine - uradno prijavljeni naslov - uporaba stanovanja - sodna poravnava - sklenitev sodne poravnave - stranke sodne poravnave - upravljanje otrokovega premoženja - veljavnost sodne poravnave - izpodbojnost sodne poravnave - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo
Ni odločilno, kje ima tožnik prijavljeno stalno bivališče in koliko točno prebiva na prijavljenem prebivališču, koliko pa pri mami. Bistveno je, da ima, kadar sam oziroma njegova starša tako želita, možnost stanovanje uporabljati. Ker tožnik stanovanje (skupaj z mamo) še vedno uporablja, zaradi vlaganj v nepremičnino ni prikrajšan. Sploh pa ne v korist toženke, ki sadov njegovih vlaganj ni nikoli koristila, saj v predmetnem stanovanju ni živela ali ga kako drugače koristila.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - tehten razlog - sodnik - objektivna nepristranskost sojenja
Vendar pa mora sodišče po ustaljeni sodni praksi tako slovenskih sodišč, kot tudi Evropskega sodišča za človekove pravice paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1, 451, 452, 452/3, 458, 458/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Zaključki sodišča prve stopnje o podanem naročilu tožene stranke za izvedbo zaračunanih popravil in o tem, da je tožeča stranka zaračunana popravila dejansko izvedla, predstavljajo ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je nanje vezano. Zato tožena stranka s pritožbenimi očitki, da so navedeni zaključki zmotni, ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065571
ZPP člen 159, 159/1. ZNP-1 člen 42.
spor iz družinskih razmerij - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - sodna poravnava - razlaga sodne poravnave - odločitev o stroških postopka - pritožbeni stroški
V primerih sklenitve sodne poravnave je vprašanje stroškov odvisno od dogovora. Če se udeleženca v poravnavi o tem ne sporazumeta, nosita vsak svoje pritožbene stroške.
nedenarni tožbeni zahtevek - stvarna pristojnost sodišča - navedba vrednosti spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - sprememba vrednosti spora med postopkom
V skladu z določilom drugega odstavka 44. člena ZPP je v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00064331
ZUreP-2 člen 192, 192/1, 206, 206/1, 207, 207/6.
razlastitev - dejanska razlastitev - pravna razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina zaradi razlastitve - nadomestilo koristi - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine - odločitev v mejah postavljenega zahtevka
Do dejanske razlastitve je prišlo že davno prej, ko je bila nasprotnemu udeležencu odvzeta posest na nepremičninah. Kljub odvzeti posesti na nepremičninah je nasprotni udeleženec kot razlastitveni zavezanec ostal njihov lastnik do prenosa lastninske pravice z omenjenim razlastitvenim aktom. Sodna praksa mu zato za čas od dejanskega odvzema do formalne razlastitve priznava tudi pravico do nadomestila koristi. Če bi namreč predlagateljica ravnala v skladu z Ustavo, bi morala biti razlastitvena odločba izdana že davno prej in sicer pred dejanskim odvzemom posesti. Že takrat bi bil nasprotni udeleženec upravičen zahtevati plačilo odškodnine, predlagateljica pa bi mu jo morala kot razlastitvena upravičenka že takrat plačati. Prav ta okoliščina je razlog za pravilo iz sodne prakse, da je razlastitveni zavezanec v takšnem primeru upravičen zahtevati zamudne obresti za čas od dejanske razlastitve dalje.
Ker bi nasprotnemu udeležencu pripadale zakonske zamudne obresti za čas od dejanske razlastitve nepremičnin dalje in ker je bila ta nedvomno pred letom 2020, sodišče prve stopnje s prisojo zakonskih zamudnih obresti od 11. 6. 2020 dalje ni napačno uporabilo materialnega prava in nasprotnemu udeležencu prisodilo več kot bi mu pripadalo. Prav tako sodišče z izpodbijano obrestno odločitvijo ni prekoračilo predloga nasprotnega udeleženca.
SPZ člen 27, 28, 266, 269, 269/2. ZTLR člen 72, 72/2.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - tek priposestvovalne dobe po določbah ZTLR in SPZ - priposestvovalna doba - dobroverna lastniška posest - zakonita in dobroverna posest - dobrovernost posestnika - opravičljiva zmota - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - veljaven pravni naslov - pogodba o dosmrtnem preživljanju - skrbnost pridobitelja - izvenknjižno priposestvovanje - vpis pravic v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestvovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestvovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla v času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška. Na podlagi predhodne določbe 266. člena SPZ namreč ostanejo stvarne pravice, pridobljene pred 1. 1. 2003, v veljavi (z vsebino, kot jo določa SPZ) le, če so se vsi pogoji za njihovo pridobitev izpolnili do 31. 12. 2002. Če se priposestvovalna doba do uveljavitve SPZ še ni iztekla (kot v konkretnem primeru), pa mora pridobitelj za uspešno priposestvovanje izpolnjevati materialne pogoje po ZTLR in nato po SPZ.
Tožnik je bil v opravičljivi zmoti, da je sporna nepremičnina del posestva, ki ga je pridobil s pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
Za dobroverno lastniško posest (kot tudi dobroverno posest po ZTLR) se ne zahteva, da bi moral biti pravni naslov veljaven.
Skrbnost in dobra vera priposestvovalca se morata presojati glede na dane družbene razmere.
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le tisti, ki je bil dobroveren. V dobri veri pa je tisti, ki ne ve ali mu ni treba vedeti, da stanje vpisa v zemljiški knjigi ni točno. Dvom v zemljiškoknjižno stanje lahko spodbudi posestno stanje, tožnik in njegovi pravni predniki pa so imeli sporno nepremičnino v posesti več deset let.
Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Trebnje (2013) člen 2, 21, 23. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odlaganje odpadkov - opravljanje storitev - uporabnik storitve javne službe - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene
V pritožbenem postopku v gospodarskem sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani, je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja je v tem primeru torej izključen. Ko tožena stranka pritožbeno pojasnjuje razloge, zaradi katerih je ni mogoče šteti za povzročitelja odpadkov, pa nasprotuje ravno v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljenemu dejanskemu stanju.
povrnitev škode - odbitna franšiza - odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika - nestrokovno zastopanje - strokovna napaka - profesionalna skrbnost odvetnika - neplačilo sodne takse za pritožbo - pravica do izjave - objektivna žaljivost - kontekst podanih izjav - razžalitev dobrega imena in časti
Za to, da se izrečeno šteje za nedopustno žaljivo oziroma pomeni žalitev časti in dobrega imena, ni dovolj, da je prizadeti užaljen. Izrečeno mora biti v konkretnih okoliščinah objektivno žaljivo.
Načina obrambe svojih interesov in pravic v pravdnem postopku se je tožnik (tam toženec) lotil res ostro, nespoštljivo in nesramno. A pri tem njegova pravica do svobode govora ni zarezala v pravico nasprotne stranke do časti in dobrega imena.
Ker je skladno z ustaljeno sodno prakso, da je treba vedno kot odločilno upoštevati kontekst izjav, v katerem so bile te dane, bi tožnik s pritožbo zoper sodbo zanesljivo uspel. To pa pomeni, da je podana vzročna zveza med ugotovljenim neprofesionalnim ravnanjem zavarovanca toženke (prepoznim plačilom sodne takse za pritožbo) in tožnikovo škodo.
Tožena stranka je dolžna tožniku na podlagi zavarovanja po pogodbi o zavarovanju poklicne odgovornosti odvetnika izplačati škodo, ki mu jo je povzročil njen zavarovanec s prepoznim plačilom takse za pritožbo.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - povrnitev pravdnih stroškov po delnem umiku tožbe - naknadna odobritev pogodbe - procesne obresti
Z navedbo, da pogodba ni bila veljavno sklenjena, ker pravdni stranki tega nista storili preko zakonitih zastopnikov, ki tudi kasneje pogodbe niso potrdili, tožena stranka uveljavlja zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar v pritožbenem postopku zoper sodbo v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka blago prevzela in tudi delno poravnala svojo obveznost plačila, je treba zaključiti, da tudi v primeru, če bi pogodbo za nakup plina v imenu tožene stranke sklenil nekdo kot pooblaščenec brez njenega pooblastila, je tožena stranka s sprejemom izpolnitve nasprotne stranke in z delno izpolnitvijo svoje obveznosti konkludentno odobrila sklenjeno pogodbo.
priznanje lastninske pravice - pritožba zoper odločitev o stroških - izračun pravdnih stroškov - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov - sosporniki - stroški posameznega sospornika - vrednost spornega predmeta - velikost deleža
Sodišče ni upoštevalo precejšnje razlike med deleži strank na spornem predmetu, prva toženka je bila namreč večinska lastnica vtoževanih parcel (17/22), ostali toženci pa zgolj manjšinski lastniki (1/22). To narekuje odstop od temeljnega načela, po katerem sosporniki krijejo stroške po enakih delih, in uporabo drugega odstavka 161. člena ZPP, po katerem v primeru precejšnje razlike med deleži strank na spornem predmetu sodišče o povrnitvi stroškov odloči po tem sorazmerju.
ZPP člen 7, 165, 165/3, 212, 218, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 360, 360/1. SPZ člen 222, 222/1.
prenehanje stvarne služnosti - omejitev služnosti - služnostna pravica hoje in vožnje - bistveno spremenjene okoliščine - potrebnost služnosti - nekoristnost služnosti - neizvedba predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - odločanje po prostem preudarku - prekoračitev trditvene podlage - kršitev razpravnega načela - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
V kakšnem obsegu (dolžine in širine) je služnostna pot še vedno potrebna, bi moralo sodišče glede na podan dokazni predlog ugotoviti tudi s pomočjo sodnega izvedenca. Tožnika, na katerih je bilo dokazno breme dokazovanja nekoristnosti in bistveno spremenjenih okoliščin, sta namreč za svoje trditve podala ustrezen dokazni predlog. Sodišče torej ne bi smelo odločati na podlagi lastnega preudarka.
Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki po prepričanju pritožbenega sodišča ni pomanjkljiva, temveč je logična in natančna, vezano.
OZ člen 69, 73, 73/1, 73/3. ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - zastopanje družbe po zakonitih zastopnikih - pooblastilo za sklenitev pogodbe - naknadna odobritev pogodbe - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Zmotno pritožba navaja tudi, da bi bila podjemna pogodba veljavno sklenjena samo, če bi tožeča stranka od tožene zahtevala odobritev pogodbe po tretjem odstavku 73. člena OZ, česar pa tožeča stranka ni uspela dokazati. Navedeni člen se namreč nanaša na poznejšo odobritev pogodbe, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil D.V. s strani tožene stranke pooblaščen za sklenitev pogodbe, ugotavljanje naknadne odobritve pogodbe ni bilo potrebno.
ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-3. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16. ZP-1 člen 66, 66/2, 159.
predpis, ki določa prekršek - prekoračitev hitrosti - sprememba materialnega predpisa
Za ugotovitev odločilnih dejstev v zvezi z očitanim prekrškom prekoračitve hitrosti, posnetek vozila, katerega hitrost je bila izmerjena, ni nujen. Zahtevo po slikovni dokumentaciji namreč Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (v nadaljevanju: Pravilnik) določa le za samodejne in nesamodejne merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke. Nesamodejni merilniki hitrosti, ki merijo iz nepremične točke, pa morajo glede na določbo 16. člena Pravilnika imeti le takojšen prikaz rezultata, ki mora biti prikazan na prikazovalniku neposredno po zaključku meritve.
ZGD-1 člen 191, 191/3, 195, 195/2, 333, 334, 334/2, 336, 337, 339, 339/3, 340, 476, 476/1, 478, 478/3.. SPZ člen 40.. ZSReg člen 29, 29/2, 33, 34, 36, 36/1.. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 10, 10/2, 11, 11/1, 11/1-3.
povečanje osnovnega kapitala z vložki - vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - pravni interes delničarja za pritožbo - stvarni vložek - revizorjevo poročilo
Iz vsebine registrskega vpisa je razvidno, da subjekt vpisa razpolaga s Pogodbo o izročitvi stvarnega vložka, ki vsebuje tako zavezovalni pravni posel, ki je pravni naslov za prenos lastninske pravice na pridobitelja (subjekt vpisa), kot tudi razpolagalni pravni posel (sporazum o prenosu lastninske pravice), s katerim družba A. d.o.o., lastnica nepremičnine, ki je predmet stvarnega vložka, dovoljuje da se pri tej nepremičnini vknjiži lastninska pravica na ime subjekta vpisa (primerjaj 40. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Glede na navedeno ne drži pritožbeni očitek, da subjekt vpisa sodišču ni predložil veljavnega pravnega posla, na podlagi katerega je mogoč prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi. S predložitvijo takšne listine je zadoščeno tudi sprejetemu skupščinskemu sklepu, da mora družba A. d.o.o. stvarni vložek prenesti na družbo pred vpisom v sodni register. In prav to je navedena družba s sklenjenim pravnim poslom tudi storila. Če pa subjekt vpisa (še) ni poskrbel za formalno izvedbo vpisa lastninske pravice v njegovo korist v zemljiški knjigi, to ni pomanjkljivost, ki bi onemogočala realizacijo sprememb v sodnem registru. V tem kontekstu se tako pritožnik neutemeljeno sklicuje na smiselno uporabo tretjega odstavka 191. člena ZGD-1, iz katerega med drugim izhaja, da mora biti v primeru ustanovitve delniške družbe s stvarnimi vložki, le - tej omogočeno trajno in prosto razpolaganje s takšnimi vložki, saj priložena listina dokazuje, da je nepremičnina, ki je predmet stvarnega vložka, na podlagi Pogodbe o izročitvi stvarnega vložka že prešla v premoženjsko sfero subjekta vpisa. Registrsko sodišče v fazi objave sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe presodi le, ali je bila listina (poročilo revizorja o stvarnih vložkih) izdana po pravilnem postopku. Ob smiselni uporabi tretjega odstavka 478. člena ZGD-1 registrski organ zavrne vpis, če revizor ugotovi, ali če je očitno, da je poročilo iz prvega odstavka 476. člena tega zakona nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom, ali če revizor izjavi ali registrski organ meni, da je vrednost stvarnega vložka bistveno manjša od zneska osnovnega vložka, za katerega je dan stvarni vložek. Pritožnik sicer zatrjuje, da glede na drugi odstavek 195. člena ZGD-1 poročilo revizorja o stvarnih vložkih ne vsebuje nobenih ocenjevalnih metod, ki naj bi bile uporabljene pri pregledu povečanja osnovnega kapitala, a pri tem svojih zatrjevanj ne konkretizira (ne zatrjuje, da je npr. vrednost stvarnega vložka nerealno nizka oziroma nižja od najmanjšega emisijskega zneska delnic in za koliko). Le v tem primeru bi se lahko izkazali ugovori v zvezi pomanjkanjem ocenjevalnih metod za utemeljene. V tem kontekstu ni mogoče zanemariti bistveno bolj konkretiziranih navedb subjekta vpisa v odgovoru na pritožbo, ki potrjujejo zaključke sodišča druge stopnje, da Revizijsko poročilo ni očitno nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom. Ko je torej registrsko sodišče presojalo materialno pravne predpostavke za vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register, je lahko preizkušalo le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z zakonom in ali so izvedena vsa opravila za vpis spremembe povečanja osnovnega kapitala in spremembe statuta - ali so bile nove delnice vpisane. Ker vsebina skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe s stvarnimi vložki in izdajo novih delnic ter o izključitvi prednostne pravice dosedanjih delničarjev do vpisa novih delnic, ni v nasprotju z zakonom (že sam sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki po naravi stvari predstavlja izključitev te pravice po 337. členu ZGD-1), je registrsko sodišče pravilno ugotovilo, da so za vpis izpolnjene predpostavke iz 34. člena ZSReg. Ali je bila prednostna pravica delničarja utemeljeno izključena, pa se bo presojalo v že vloženi tožbi. Enako velja za zatrjevano kršitev delničarjeve pravice do obveščenosti.