ZPP člen 182a, 182a/1. SPZ člen 121, 121/1, 121/6, 122, 122/1.
stopničasta tožba - trditvena stiska - dokazna stiska - etažna lastnina - dolžnost posredovanja podatkov - dolžnost obveščanja - sistemska razlaga - namenska razlaga - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik si lahko pomaga s stopničasto tožbo zgolj, če ima po materialnem pravu pravico, da mu toženec posreduje oziroma izroči določene informacije ali listine. Takšna pravica je lahko zakonska (na primer mandatarjeva obveznost dajanja računa naročitelju po 771. členu OZ) ali ustanovljena s pogodbo; kakšen splošni materialnopravni zahtevek za pridobitev informacij ne obstaja in ga 182. a člen ZPP zagotovo ne ustvarja.
Pravila iz šestega odstavka 121. člena SPZ ni prav pojmovati kot nekakšne samostoječe in vseobsegajoče obveznosti etažnega lastnika, da preostalim etažnim lastnikom in upravniku posreduje podatke in listine, kadarkoli je to v kakršnikoli zvezi z upravljanjem skupnih delov.
ZPP člen 167, 167/1, 167/2. ZD člen 210, 210/2, 210/2-1.
zavarovanje dokazov - stroški postopka zavarovanja dokazov - ugotavljanje spornih dejstev - zapuščinski postopek - odločitev o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 167. člena ZPP, po kateri stroške postopka za zavarovanje dokazov krije tista stranka, ki je zavarovanje dokaza predlagala. Pritožnica se moti, ko trdi, da bi sodišče pričo moralo zaslišati kar v okviru zapuščinskega postopka. Slednji namreč ni namenjen ugotavljanju spornih dejstev, konkretno glede veljavnosti oporoke, zaradi česar je predlagateljica v zavarovanje (torej: "za vsak slučaj") predlagala zaslišanje priletne oporočne priče. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je izvedlo postopek za zavarovanje dokazov.
Očitno je torej, da je sodišče prve stopnje zaključek o utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja po 3. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 (glede katerega s strani državnega tožilstva obdolženec ni preganjan), z dejanskim opisom kaznivega dejanja pa se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ukvarjalo, gradilo na sklepu o preiskavi, ki je bil kasneje razveljavljen in na pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora, v katerih pa se ne obravnava takšno kaznivo dejanje, ki je opisano v zahtevi za preiskavo.
Pravni interes za vložitev pritožbe ima le tista stranka, za katero je izdana odločba neugodna.
Plačilo vsekakor pomeni zelo nedvoumno pripoznavo dolga, če hkrati s plačilom ni pojasnjen kak drug namen. Pri presoji konkludentnega ravnanja (v konkretnem primeru plačila) ni odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.
V sodno socialnih sporih primarni in podredni tožbeni zahtevki pri izpodbojnih tožbah predstavljajo t.i. eventualno kumulacijo zahtevkov. To vpliva tudi na odločanje o deležu povračila stroškov, in sicer tako, da ne more biti odločilna zavrnitev primarnega zahtevka, če s tem v zvezi posebni stroški niso nastali.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - dopustnost pritožbe zoper sklep - s sklepom končan postopek - stranska intervencija - sklep o zavrnitvi intervencije - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - posebna pritožba ni dovoljena - nedovoljenost posebne pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - napačen pravni pouk
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan, druge sklepe pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek (447. člen ZPP).
V skladu s 23. členom ZPND sodišče izvrši denarno kazen, izrečeno v sklepu sodišča, v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo. S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik ne bo izpolnil obveznosti. Slednja lahko znaša največ do 10.000,00 EUR.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.
stvarna pristojnost - poklicno zavarovanje - delovni spor
Prvenstveno gre za spor med delavcem in delodajalcem, pa čeprav se vsebina spora veže na pravico do poklicne pokojnine, kot pravico iz socialnega področja.
ZSVarPre člen 28, 28/2, 28/2-1, 46. ZUPJS člen 34, 34/1. ZUP člen 147, 147/1, 147/2.
pravice iz socialnega varstva - denarna socialna pomoč - krivdni razlog - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predhodno vprašanje - naknadna vzpostavitev delovnega razmerja
Ker je bilo v delovnem sporu v času tega sodno socialnega spora s sodno poravnavo že vzpostavljeno delovno razmerje za obdobje od 20. 9. 2021 do 19. 3. 2022 in za navedeno obdobje obračunano nadomestilo plače in odvedeni davki in prispevki, tožnik v istem obdobju ne more biti upravičen tudi do denarne socialne pomoči.
ZUPJS člen 9, 10, 10/1, 10/1-1, 10/2, 10/2-1, 11, 11-3. DZ člen 85.
državna štipendija - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - specialni predpis
Sodišče je pravilno zavzelo stališče, da predstavljajo določila ZUPJS pri določitvi oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja v razmerju do DZ, lex specialis. ZUPJS sam določa, katere osebe se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja in ne odkazuje na DZ.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - invalidnost - poklicna bolezen - izvedensko mnenje
Bistveno je, da je tožnikovo zdravstveno stanje, kot je bilo ugotovljeno ob osebnem pregledu, obstajalo tudi v spornem obdobju. Takšno stanje rok pa utemeljuje začasno nezmožnost za delo tako po pogodbi o delu, ki jo ima sklenjeno, kot tudi za delo, pri katerem bi bile upoštevane omejitve, kot so razvidne iz dokončne odločbe ZPIZ.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sedanji družbeniki in nekdanji družbenik niso osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo o vpisu spremembe družbenika prizadet.
Sporno vprašanje zakonitega zastopanja in zatrjevana ničnost skupščinskega sklepa o imenovanju A. A. ni razlog, od katerega bi bila odvisna odločitev registrskega sodišča o vpisu spremembe družbenika v sodni register. Od tega je bila zgolj odvisna pravica do vložitve pravnega sredstva.