kupoprodajna pogodba - najemna pogodba - ara - škoda
Šlo je torej za dogovor med pravdnima strankama, da polog (ara) za nakup vozila, šteje tudi kot varščina po sklenjeni najemni pogodbi od 6.4.2018 do 6.8.2018. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.
neupravičena obogatitev - solastnina - izselitev iz stanovanjske hiše - uporabnina solastne stvari
Uporaba nepremičnine je širok pojem, uporaba v smislu bivanja v nepremičnini je zgolj eden izmed možnih načinov uporabe, ne pa edini kot to zmotno meni pritožba.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ugovor neizpolnjene pogodbe - ugovor ogroženosti - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - odprava napak - sklepčnost tožbe - konkretizacija navedb
Izvajalec del (tožena stranka) ima zaradi neplačila že zapadlih obveznosti s strani naročnika (tožeče stranke) pravico sklicevati se na ugovor ogroženosti in odkloniti nadaljevanje del tudi, ko gre za fazo odpravljanja napak na izvršenih delih. Pravica zahtevati odpravo napak (od izvajalca del) je naročnikova pravica, ki ji stoji nasproti enakovredna izvajalčeva pravica, da mu naročnik da možnost, da napake sam odpravi
Podatki o vsebini, vrsti in številu napak so nujni za postavitev zahtevka iz naslova njihove odprave in za njegov preizkus, in predstavljajo dejansko bazo, ki vpliva na sklepčnost ter preizkusljivost v tožbi uveljavljenega zahtevka.
V kolikšni meri morajo biti tožnikove trditve (v nadaljevanju postopka) konkretizirane in podprte z dokazi, je odvisno predvsem od nasprotne stranke in njenih obrambnih trditev.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2.
stvarna pristojnost - poklicno zavarovanje - delovni spor
Prvenstveno gre za spor med delavcem in delodajalcem, pa čeprav se vsebina spora veže na pravico do poklicne pokojnine, kot pravico iz socialnega področja.
ZSVarPre člen 28, 28/2, 28/2-1, 46. ZUPJS člen 34, 34/1. ZUP člen 147, 147/1, 147/2.
pravice iz socialnega varstva - denarna socialna pomoč - krivdni razlog - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predhodno vprašanje - naknadna vzpostavitev delovnega razmerja
Ker je bilo v delovnem sporu v času tega sodno socialnega spora s sodno poravnavo že vzpostavljeno delovno razmerje za obdobje od 20. 9. 2021 do 19. 3. 2022 in za navedeno obdobje obračunano nadomestilo plače in odvedeni davki in prispevki, tožnik v istem obdobju ne more biti upravičen tudi do denarne socialne pomoči.
Pravni interes za vložitev pritožbe ima le tista stranka, za katero je izdana odločba neugodna.
Plačilo vsekakor pomeni zelo nedvoumno pripoznavo dolga, če hkrati s plačilom ni pojasnjen kak drug namen. Pri presoji konkludentnega ravnanja (v konkretnem primeru plačila) ni odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.
Ob obstoju instituta ugotovitvene tožbe ni potrebe po konstruktu tožbenega zahtevka, s katerim bi se toženca sililo v podajo izjave volje, s katero prizna obstoj ali neobstoj določene pravice ali pravnega razmerja. Takšen tožbeni zahtevek je treba obravnavati kot ugotovitveni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj določene pravice ali pravnega razmerja, v konkretnem primeru kot zahtevek, da sodišče ugotovi, da druga toženka nima pravice do zneska iz bančne garancije.
V obravnavani zadevi je cilj, ki ga tožeča stranka zasleduje z vložitvijo ugotovitvene tožbe, preprečiti, da bi prva toženka drugi toženki na njeno zahtevo za unovčenje bančne garancije z dne 17. 4. 2013 izplačala znesek iz bančne garancije. Isti cilj bi lahko tožeča stranka dosegla z dajatveno tožbo, s katero bi zahtevala, da se prvi toženki prepove, da drugi toženki izplača znesek iz bančne garancije. Ker ni pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, če lahko tožeča stranka isti cilj doseže z dajatveno tožbo, pritožbeno sodišče zaključuje, da tožeča stranka ni izkazala obstoja pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ki jo je vložila.
pogodba o finančnem leasingu - odpoved pogodbe o leasingu - razlaga pogodb - splošni pogoji - vračunavanje plačil
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se cit. določba Splošnih pogojev nanaša zgolj na vračunavanje plačil pri več odprtih pogodbah, ki so še veljavne, leasingojemalec pa prostovoljno plačuje svoje pogodbene obveznosti do leasingodajalca. Navedena določba ne velja za primer, ko je ena od (več) pogodb odpovedana oz. razvezana. Če naj bi za sklenjene in (še) veljavne pogodbe ter za že razvezane pogodbe veljal isti režim, bi to moralo biti v Splošnih pogojih jasno navedeno. Besedilo cit. določbe ne nudi opore za razlago pritožnice, ki bi vodila v enačenje veljavnih pogodb z razvezanimi pogodbenimi razmerji. Sporno določilo Splošnih pogojev je po presoji pritožbenega sodišča jasno, zato besedne (jezikovne) razlage ne gre prestopiti. V skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ se določilo uporabi tako, kot se glasi.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00063621
URS člen 19, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - prisilni ukrep - paranoidna shizofrenija - psihična bolezen - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do varstva duševne integritete
Udeleženec bi brez takojšnjega zdravljenja najhuje ogrožal svoje zdravje, življenje in dolgoročno prognozo s tem, ker je ob osnovni bolezni, paranoidni shizofreniji, brez zdravljenja pričakovati, da se bo bolezen hitro poglabljala, kronificirala, kar vodi v rezidualno obliko shizofrenije. Zato kasneje, kljub morebitno pridobljeni kritičnosti, bolezen tudi ob primernih zdravilih ni več dostopna zdravljenju in pacienti kljub zdravilom ne dosegajo več pravih remisij.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00064062
KZ-1 člen 20, 20/2, 38, 38/1, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 358, 358-3.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ocena dokazov - ugotovitev dejstev - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - odločilno dejstvo - nastanek škode - pridobitev protipravne premoženjske koristi - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - izrek oprostilne sodbe
Prvostopenjsko sodišče je posamična relevantna dejstva ugotovilo pravilno, pritožbeno sodišče pa je na podlagi drugačne presoje le-teh glede obstoja odločilnega dejstva ugotovilo, da škoda, ki se zatrjuje v obtožbenem aktu, na katerega opis je sodišče vezano, ni izkazana, s čimer pa tudi ne, da si je družba E. d. o. o. pridobila protipravno premoženjsko korist, kar vse kaže na izostanek potrebnega dokaznega standarda prepričanja o obstoju obarvanega naklepa za storitev očitanega kaznivega dejanja na strani obtoženih A. A. in B. B. Ob izostanku ugotovljene škode Splošne bolnišnice X. kot znaka kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1 po obtožbenem očitku kot izhaja iz dokaznega postopka tudi družba E. d. o. o. ni mogla pridobiti protipravne premoženjske koristi; ob tem obtoženima C. C. in D. D. iz razloga akcesornosti udeležbe ni mogoče očitati pomoči pri kaznivem dejanju po drugem in prvem odstavku 240. člena KZ-1, zato pa tudi ne obtoženi pravni osebi odgovornosti za očitano kaznivo dejanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063919
SPZ člen 115, 116, 116/1. SZ-1 člen 20, 21, 32, 182, 182/1. ZPP člen 212.
upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - posebni skupni deli v etažni lastnini - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - ključ delitve stroškov - dogovor o ključu delitve - trditveno in dokazno breme - stroški postopka - delni uspeh - delni umik - izvršilni stroški
Ključe delitve posameznih stroškov med etažne lastnike upoštevajoč površine posameznih delov, skupnih delov in posebnih skupnih delov določijo etažni lastniki v pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij in ne upravnik. Upravnik je pri delitvi stroškov zavezan izvrševati to, kar so se dogovorili etažni lastniki. Če se etažni lastniki ne uspejo dogovoriti o ključih za delitev stroškov in skleniti pogodbe o medsebojnih razmerjih se do njene sklenitve solastniški deleži določijo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini. Vsak etažni lastnik ali upravnik pa lahko v takšnem primeru predlaga, da pogodbo o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki nadomesti odločba sodišča v nepravdnem postopku.
Upravnik nima pravice, da bi samostojno spremenil voljo etažnih lastnikov ali pravnomočne odločbe sodišča, saj je zavezan izvrševati to, kar so se dogovorili etažni latniki v Pogodbi o medsebojnih razmerjih oziroma kar je določilo (nepravdno) sodišče.