Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23.. ZVPSBNO člen 2.. ZPP člen 458, 458/1.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost kazenskega postopka - oškodovanci v kazenskem postopku - pravica do odškodnine - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
ZVPSBNO sicer pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja priznava tudi oškodovancem v kazenskem postopku, vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je ta pravica povezana s civilnim vidikom njihove udeležbe v kazenskem postopku, torej z vloženim premoženjskopravnim zahtevkom. Pravilno je izhajalo iz vsebine 6. člena EKČP in 23. člena Ustave.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - dopustnost pritožbe zoper sklep - s sklepom končan postopek - stranska intervencija - sklep o zavrnitvi intervencije - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - posebna pritožba ni dovoljena - nedovoljenost posebne pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - napačen pravni pouk
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan, druge sklepe pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek (447. člen ZPP).
V skladu s 23. členom ZPND sodišče izvrši denarno kazen, izrečeno v sklepu sodišča, v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo. S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik ne bo izpolnil obveznosti. Slednja lahko znaša največ do 10.000,00 EUR.
Pravni interes za vložitev pritožbe ima le tista stranka, za katero je izdana odločba neugodna.
Plačilo vsekakor pomeni zelo nedvoumno pripoznavo dolga, če hkrati s plačilom ni pojasnjen kak drug namen. Pri presoji konkludentnega ravnanja (v konkretnem primeru plačila) ni odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa - dodatni sklep o prodaji - opustitev vročitve odgovora na ugovor - kontradiktornost postopka - obseg pritožbenega preizkusa - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o odpustu obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - unovčenje dolžnikovega premoženja - namen odpusta obveznosti
ZFPPIPP v 1. točki prvega odstavka 410. člena določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom.
8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je v zadevah, kot je zdaj pod presojo, treba smiselno uporabiti tako, da je odločilno to, da pritožnica kljub nevročitvi upraviteljevega odgovora zanesljivo ni bila prikrajšana za možnost obravnavanja že pred sodiščem prve stopnje. Slednje se ni oprlo na nič, kar bi bilo navedeno v upraviteljevem odgovoru na ugovor in ne bi sicer izhajalo že iz predhodnega postopka.
Na mesto "materialnega prava", ki ga pritožbeno sodišče smiselno in subsidiarno preizkuša po uradni dolžnosti, stopajo v postopku zaradi insolventnosti tiste določbe ZFPPIPP, na katerih izpodbijani sklep neposredno temelji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00071100
ZPP člen 154. ZGD-1 člen 52, 52/3.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - nepravdni postopek - stroški predlagatelja - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sklepa, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
neupravičena obogatitev - solastnina - izselitev iz stanovanjske hiše - uporabnina solastne stvari
Uporaba nepremičnine je širok pojem, uporaba v smislu bivanja v nepremičnini je zgolj eden izmed možnih načinov uporabe, ne pa edini kot to zmotno meni pritožba.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ugovor neizpolnjene pogodbe - ugovor ogroženosti - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - odprava napak - sklepčnost tožbe - konkretizacija navedb
Izvajalec del (tožena stranka) ima zaradi neplačila že zapadlih obveznosti s strani naročnika (tožeče stranke) pravico sklicevati se na ugovor ogroženosti in odkloniti nadaljevanje del tudi, ko gre za fazo odpravljanja napak na izvršenih delih. Pravica zahtevati odpravo napak (od izvajalca del) je naročnikova pravica, ki ji stoji nasproti enakovredna izvajalčeva pravica, da mu naročnik da možnost, da napake sam odpravi
Podatki o vsebini, vrsti in številu napak so nujni za postavitev zahtevka iz naslova njihove odprave in za njegov preizkus, in predstavljajo dejansko bazo, ki vpliva na sklepčnost ter preizkusljivost v tožbi uveljavljenega zahtevka.
V kolikšni meri morajo biti tožnikove trditve (v nadaljevanju postopka) konkretizirane in podprte z dokazi, je odvisno predvsem od nasprotne stranke in njenih obrambnih trditev.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sedanji družbeniki in nekdanji družbenik niso osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo o vpisu spremembe družbenika prizadet.
Sporno vprašanje zakonitega zastopanja in zatrjevana ničnost skupščinskega sklepa o imenovanju A. A. ni razlog, od katerega bi bila odvisna odločitev registrskega sodišča o vpisu spremembe družbenika v sodni register. Od tega je bila zgolj odvisna pravica do vložitve pravnega sredstva.
Ob obstoju instituta ugotovitvene tožbe ni potrebe po konstruktu tožbenega zahtevka, s katerim bi se toženca sililo v podajo izjave volje, s katero prizna obstoj ali neobstoj določene pravice ali pravnega razmerja. Takšen tožbeni zahtevek je treba obravnavati kot ugotovitveni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj določene pravice ali pravnega razmerja, v konkretnem primeru kot zahtevek, da sodišče ugotovi, da druga toženka nima pravice do zneska iz bančne garancije.
V obravnavani zadevi je cilj, ki ga tožeča stranka zasleduje z vložitvijo ugotovitvene tožbe, preprečiti, da bi prva toženka drugi toženki na njeno zahtevo za unovčenje bančne garancije z dne 17. 4. 2013 izplačala znesek iz bančne garancije. Isti cilj bi lahko tožeča stranka dosegla z dajatveno tožbo, s katero bi zahtevala, da se prvi toženki prepove, da drugi toženki izplača znesek iz bančne garancije. Ker ni pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, če lahko tožeča stranka isti cilj doseže z dajatveno tožbo, pritožbeno sodišče zaključuje, da tožeča stranka ni izkazala obstoja pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ki jo je vložila.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - invalidnost - poklicna bolezen - izvedensko mnenje
Bistveno je, da je tožnikovo zdravstveno stanje, kot je bilo ugotovljeno ob osebnem pregledu, obstajalo tudi v spornem obdobju. Takšno stanje rok pa utemeljuje začasno nezmožnost za delo tako po pogodbi o delu, ki jo ima sklenjeno, kot tudi za delo, pri katerem bi bile upoštevane omejitve, kot so razvidne iz dokončne odločbe ZPIZ.