ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 45, 46, 47, 47/1, 47/3, 179, 200. ZPP člen 274. ZNB člen 31, 31/1, 32, 32/1. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 3, 3/1. ZVZD-1 člen 5, 12.
pogoj PCT - trpinčenje na delovnem mestu - testiranje zaposlenih - ugotovitev ničnosti - sodna pristojnost - delno zavrženje tožbe
Pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nima neposrednih, samostojnih pravnih posledic, saj ZDR-1 zoper to opozorilo ne predvideva možnosti uveljavljanja samostojnega sodnega varstva. Po določbi 200. člena ZDR-1 je neutemeljenost takšnega opozorila moč uveljavljati le v sporu o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ostali akti oziroma navodila ali opozorila toženke nimajo vpliva na tožnikov delovnopravni status, zato pogoji za presojo v sodnem sporu niso izpolnjeni.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063762
ZIZ člen 272. DZ člen 69.
zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - vlaganja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe - razpolaganje s skupnim premoženjem - začasna odredba - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - nova stvar - načelo kontradiktornosti
Začasna odredba, katere namen je zavarovanje, je lahko učinkovita le, če je izdana v hitrem postopku; v določenih primerih tudi brez vnaprejšnjega opozorila toženi stranki. Obravnavana zadeva je tak primer.
Tožnica zatrjuje vlaganje v toženčevo premoženje, katerega rezultat je nova stvar. Tako vlaganje je skladno s sodno prakso in materialnimi predpisi, ki so bili v veljavi v času vlaganja (do uveljavitve SPZ), lahko privedlo do sprememb na stvarnopravnem področju. Tudi vlaganje skupnega premoženja zakoncev v premoženje tretje osebe (premoženje toženčevega očeta) se je lahko odrazilo na stvarnopravnem področju.
Ker s skupnim premoženjem zakonca lahko razpolagata le skupaj (kot kolektiv), je utemeljena prepoved odsvojitve in obremenitve v sklepu določenega premoženja; ne zgolj deleža, ki ga tožnica uveljavlja.
pripor - ugotovitveni sklep - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Obtožencu očitanega dejanja res ni mogoče šteti kot dokazanega, kot izpostavlja pritožba, kar pa ne izhaja niti iz prvostopenjskega sklepa, v katerem je ugotovljeno zgolj, da je podana večja verjetnost, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, kot da ga ni.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8.. ZIZ člen 38, 38/5.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1, 114.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - potrebnost stroškov za izvršbo - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - stroški, potrebni za opravo izvršbe - skrbnost dobrega strokovnjaka
Izvršitelj skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka pri opravljanju izvršilnih dejanj dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Glede na to je treba tudi pri odločanju o stroških delovne sile izvršitelja presoditi, ali je bila odločitev za izbiro selitvenega servisa izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan izvršitelj in kjer se opravlja izvršba, v skladu z načelom ekonomičnosti in je bil posledično strošek delovne sile oziroma priglašene kilometrine v resnici potreben.
ZS člen 6, 83, 83a, 83a/1. ZPP člen 8, 108, 226, 226/2. ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 19. ZDR-1 člen 6, 33, 34, 35, 45, 45/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPacP člen 10.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - listina v tujem jeziku - zaščitna maska - epidemija - test sorazmernosti - diskriminacija - dostop do sodišč
Po drugem odstavku 226. člena ZPP mora stranka listini, sestavljeni v tujem jeziku, predložiti overjeni prevod. Listine, ki ji ni priložen prevod v slovenskem jeziku, ni mogoče upoštevati in dokazno oceniti. Ker ne obstaja dolžnost sodišča, da stranko poziva k predložiti prevoda listine, poleg tega pa je na predložitev prevoda opozorila toženka v odgovoru na tožbo, ni utemeljena pritožbena navedba, kako bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v okviru materialnega procesnega vodstva.
Tožnik ne zanika, da maske ni nosil niti potem, ko je že prejel pisno opozorilo toženke po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, ponovna istovrstna kršitev pa zadošča za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
škodni dogodek - pravična denarna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne poškodbe in okvara zdravja - odmera denarne odškodnine - povprečna neto plača - primerljiva odškodnina - skaženost - delni umik tožbenega zahtevka - odločanje o umaknjenem delu zahtevka - vpliv znižanja tožbenega zahtevka na uspeh strank v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - prekoračitev tožbenega zahtevka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je in bo utrpel tožnik. Pravilno odseva razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.
Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek. V takem primeru je potrebno glede na naravo prekoračitve zahtevka s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno sojenje.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - dovolitev izvršbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru že v fazi pred dovolitvijo izvršbe na naroku preverjalo in ugotavljalo dejstva, ki se nanašajo na realizacijo izvršilnega naslova. Zato je pritrditi pritožbi, da je ravnalo v nasprotju z načelom stroge formalne legalitete, ki sodišče v izvršilnem postopku zavezuje. Ugotavljanje (morebiti) med strankama izvršilnega postopka spornih dejstev, ki se nanašajo na realizacijo obveznosti iz izvršilnega naslova, je predmet ugovornega postopka, če je ugovor zoper sklep o izvršbi vložen.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/8, 383, 383/1, 396, 396/4, 408, 408/2, 408/2-5, 410/5. ZPP člen 319, 365/3.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrženje tožbe - pravna korist za vodenje pravde - osebni stečaj dolžnika - v stečaju priznana terjatev - učinek pravnomočne sodbe - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti
V primeru, ko je tožnica za uveljavitev svoje terjatve začela pravdni postopek pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki se je končal z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja pa je bila tožničina terjatev priznana in je bil tudi izdan sklep o odpustu obveznosti, ki na tožničino terjatev ne učinkuje (5. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP), se določbi prvega in osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP smiselno uporabita tako, da ima upnik lahko še vedno pravni interes za uveljavitev te terjatve v pravdi. Upnik za njeno uveljavitev zaradi posebne ureditve postopka osebnega stečaja v primeru, ko je bil izdan sklep o odpustu obveznosti, namreč z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ne pridobi izvršilnega naslova (peti odstavek 410. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je torej preuranjeno odločilo, da tožnica zaradi priznanja njene terjatve v stečajnem postopku nima pravnega interesa za vloženo tožbo v obravnavani zadevi.
razporeditev na delovno mesto - neizpolnjevanje pogojev - diskriminacija - pritožbene novote
Ob ugotovitvi, da tožnik za zasedbo delovnega mesta Priznani solistični orkestrski glasbenik ni izpolnjeval pogojev, je njegovo prizadevanje za ugotovitev diskriminacije (kot neenakopravne izbire med delavci, ki izpolnjujejo pogoje) v vsakem primeru neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo, pri čemer je vprašljivo stališče, da je tožniku zagotovljeno sodno varstvo, čeprav je tožbo vložil več let po razpisu in izbiri kandidatov in ne da bi predhodno podal zahtevo za varstvo pravic, določeno v prvem odstavku 200. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 33, 34, 35, 45, 48, 48/1, 89, 89/1, 89/1-3. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. ZVZD-1 člen 5, 12.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik s kršenjem navodila toženca o izpolnjevanju pogoja PCT namerno kršil svoje pogodbene in delovne obveznosti iz 33., 34. in 35. člena ZDR-1 ter 12. člena ZVZD-1, zato mu je bila odpoved podana iz utemeljenega razloga. Napačno je pritožbeno sklicevanje, da bi mu moral biti izrečen milejši ukrep. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da nadaljevanje dela z njim ni bilo mogoče. Pred podajo odpovedi je bil že dvakrat utemeljeno pisno opozorjen zaradi neupoštevanja toženčevega navodila o izpolnjevanju pogoja PCT, zaradi česar mu posledično ni bilo mogoče dopustiti opravljanja dela, vendar pa ga opozorili nista odvrnili od storitve ponovne istovrstne kršitve.
ZD člen 4a, 10, 10/1. ZZZDR člen 12, 12/1. DZ člen 4, 4/1.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - elementi zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - trajanje izvenzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zunajzakonska skupnost med tožnico in zapustnikom obstajala od 24. 4. 2018 do 13. 2. 2020, ko je zapustnik umrl. Ugotovilo je namreč, da sta živela skupaj v skupnem gospodinjstvu in ekonomski skupnosti, da sta bila čustveno ter intimno povezana, da sta tudi navzven delovala kot zakonski par, ter da v tem času kakšnih okoliščin, zaradi katerih njuna zakonska zveza ne bi mogla biti veljavna, ni bilo. Glede spora v mesecu decembru 2019, po katerem tožnica in zapustnik 14 dni nista imela kontakta, pa je presodilo, da je šlo zgolj za nesoglasje.
Formalna prijava stalnega bivališča za presojo o skupnem življenju zunajzakonskih partnerjev ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta tožnica in zapustnik dejansko živela. Kljub odselitvi tožnice v času spora ne gre za ločeno življenje ter razpad življenjske skupnosti.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - predčasna zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve z izjavo o zapadlosti - pravica do sodnega varstva
Razumna razlaga 20.a člena ZIZ, ki govori o pisni izjavi o zapadlosti terjatve, se nanaša na položaje, ko ima takšna izjava nek materialnopravni pomen. To je tedaj, ko upnik z izjavo uresničuje odpoklicno upravičenje. Razlaga, ki bi zahtevo iz 20.a člena ZIZ raztezala tudi na položaje, ko izjava takšnega pomena nima ter bi bila sama sebi namen, bi brez razumnega razloga oteževala upnikov položaj ter s tem posegala v njegovo pravico do učinkovite izvršbe, torej v pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Kadar je zapadlost terjatve iz izvršljivega notarskega zapisa neposredna zakonska posledica neplačila (posameznega obroka ali več njih), tedaj upnik ni dolžan dokazovati zapadlosti terjatve s posebno izvensodno izjavo iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ. Zadošča, če upnik zapadlost terjatve zatrjuje v predlogu za izvršbo. Dokaz o zapadlosti se v takšnem primeru izkaže za nesmiseln. Zapadlost je namreč posledica neplačila, torej golega negativnega dejstva. Izjava, ki bi jo upnik poslal dolžniku, ima glede zapadlosti celotne terjatve identično sporočilno in dokazno vrednost kot dejstvo, da upnik vloži predlog za izvršbo, v katerem trdi, da je podan takšen položaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064354
ZGD-1 člen 8, 8/1. ZFPPIPP člen 408, 108/1. OZ člen 165.
spregled pravne osebnosti - osebni stečaj - vpliv odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - zapadlost odškodninske terjatve - obseg škode
Škoda naj bi tožniku nastala zaradi poplav med 16. in 20. septembrom 2010, v katerih so bili uničeni stroji za obdelavo kovine. Nastalo škodo je po tožnikovem nalogu ocenil izvedenec in cenilec strojne stroke. Škodo v višini 80.000 EUR je ocenil glede na vrednost poškodovanih strojev in orodja na dan 19. 9. 2010. Tožniku je bilo tedaj znano, kakšno škodo in v kakšni višini lahko terja od toženca. Obveznost družbenika za obveznosti družbe po pravilih o spregledu pravne osebnosti nastane najkasneje tedaj, ko je družba izbrisana iz sodnega registra, saj je zloraba družbe s strani družbenika po naravi stvari mogoča, dokler družba še obstaja.
Stališče, ki sledi logiki, da odškodninska terjatev nastane šele tedaj, ko sodišče o njej pravnomočno odloči (ugodi tožbenemu zahtevku), je napačno ne le zato, ker je bila izdana zamudna sodba kasneje razveljavljena, temveč predvsem zato, ker zahteva tožnik povrnitev premoženjske škode, ki mu je nastala že septembra 2010, in katere višino je lahko ovrednotil (po višini opredelil) najkasneje v marcu 2011, ko je bila izdelana naročena cenitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064342
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2.
kaznivo dejanje goljufije - procesna sposobnost - dokazni predlog z novim izvedencem
O odločilni okoliščini, in sicer obdolženkini sposobnosti sodelovati na glavni obravnavi, je izvedenec podal povsem ustrezne in prepričljive razloge, zato mu je sodišče prve stopnje tudi sledilo in utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za pritegnitev drugega izvedenca.
pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - pooblaščenec pravne osebe - zahteva za sodno varstvo - upravičenec za vložitev zahteve za sodno varstvo
ZP-1 dovoljeni nabor zastopnikov pravne osebe opredeljuje v 92. členu, pri čemer med drugim navaja tudi pooblaščenca, ki ga pisno ali ustno na zapisnik za zastopanje pooblasti kolektivna uprava pravne osebe ali njen zastopnik. Glede na navedeno razlago, lahko oseba, ki ima pisno pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe, vloži zahtevo za sodno varstvo v imenu pravne osebe.
ZPP člen 167, 167/1, 167/2. ZD člen 210, 210/2, 210/2-1.
zavarovanje dokazov - stroški postopka zavarovanja dokazov - ugotavljanje spornih dejstev - zapuščinski postopek - odločitev o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 167. člena ZPP, po kateri stroške postopka za zavarovanje dokazov krije tista stranka, ki je zavarovanje dokaza predlagala. Pritožnica se moti, ko trdi, da bi sodišče pričo moralo zaslišati kar v okviru zapuščinskega postopka. Slednji namreč ni namenjen ugotavljanju spornih dejstev, konkretno glede veljavnosti oporoke, zaradi česar je predlagateljica v zavarovanje (torej: "za vsak slučaj") predlagala zaslišanje priletne oporočne priče. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je izvedlo postopek za zavarovanje dokazov.
Pravni interes za vložitev pritožbe ima le tista stranka, za katero je izdana odločba neugodna.
Plačilo vsekakor pomeni zelo nedvoumno pripoznavo dolga, če hkrati s plačilom ni pojasnjen kak drug namen. Pri presoji konkludentnega ravnanja (v konkretnem primeru plačila) ni odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - dopustnost pritožbe zoper sklep - s sklepom končan postopek - stranska intervencija - sklep o zavrnitvi intervencije - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - posebna pritožba ni dovoljena - nedovoljenost posebne pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - napačen pravni pouk
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan, druge sklepe pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek (447. člen ZPP).
V skladu s 23. členom ZPND sodišče izvrši denarno kazen, izrečeno v sklepu sodišča, v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo. S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik ne bo izpolnil obveznosti. Slednja lahko znaša največ do 10.000,00 EUR.