URS člen 26. ZNPPol člen 1, 1/2, 4, 6, 8, 8/1, 33.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - plačilo denarne odškodnine - premoženjska škoda - protipravno ravnanje policista - protipravno ravnanje nosilca oblasti - kvalificirana stopnja napačnosti - presoja sklepčnosti tožbe - nedovoljeni informativni dokazi
Protipravno ravnanje je pravni standard, ki ga na podlagi s strani tožnika zatrjevanega in ugotovljenega dejanskega stanja napolni sodišče v vsakem posameznem primeru. Protipravnost pri vodenju policijskih postopkov ni podana pri vsaki zmotni presoji ali kršitvi postopka, podana je le, če gre za t. i. kvalificirano stopnjo napačnosti. Materialnopravno podlago za presojo pravilnosti ravnanja policistov predstavljajo določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Temeljne dolžnosti policije so: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države.
Tožnik mora, če želi v pravdi uspeti, navesti dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka ter navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. S tezo, da je bil žrtev sistematičnega in kontinuiranega policijskega nadlegovanja in nadzora, se tožnik ne more izogniti zahtevi po (vsaj osnovni) konkretizaciji (opisu) posameznih dogodkov (neupravičenih intervencij) in posameznih ravnanj policistov ob teh dogodkih. Tožnik bi moral trditve o dogodkih in ravnanjih policije substancirati na način, da bi jih bilo mogoče v dokaznem postopku preveriti, ter oceniti, ali je policija zlorabila svoja pooblastila. Ob upoštevanju dejstva, da je lokal F. obratoval tudi v nočnem času, ni mogoče izključiti, da je bil razlog za navzočnost policije opravljanje policijskih nalog. Prisotnost policije v gostinskem lokalu, tudi če je zelo pogosta, sama po sebi še ne predstavlja protipravnosti, zato bi moral tožnik glede ravnanj policije v domnevno številnih neupravičenih intervencijah v lokalu pojasniti, katera konkretna ravnanja ob konkretnih dogodkih šteje za golo nadlegovanje in neupravičen nadzor. Le ustrezno konkretizirana trditvena podlaga bi omogočala nadaljnjo presojo o sistematičnosti oziroma kontinuiranosti ravnanj, ter kvalifikacijo, da gre za ravnanja z elementi protipravnosti. Ker ob tem, da ni nasprotoval ugotovitvam o konkretnih prekrškovnih postopkih, tožnik ni konkretiziral svoje teze o policijskem šikaniranju, je teza ostala na ravni pavšalnosti.
ZDR-1 člen 33, 34, 35, 45, 48, 48/1, 89, 89/1, 89/1-3. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. ZVZD-1 člen 5, 12.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik s kršenjem navodila toženca o izpolnjevanju pogoja PCT namerno kršil svoje pogodbene in delovne obveznosti iz 33., 34. in 35. člena ZDR-1 ter 12. člena ZVZD-1, zato mu je bila odpoved podana iz utemeljenega razloga. Napačno je pritožbeno sklicevanje, da bi mu moral biti izrečen milejši ukrep. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da nadaljevanje dela z njim ni bilo mogoče. Pred podajo odpovedi je bil že dvakrat utemeljeno pisno opozorjen zaradi neupoštevanja toženčevega navodila o izpolnjevanju pogoja PCT, zaradi česar mu posledično ni bilo mogoče dopustiti opravljanja dela, vendar pa ga opozorili nista odvrnili od storitve ponovne istovrstne kršitve.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/8, 383, 383/1, 396, 396/4, 408, 408/2, 408/2-5, 410/5. ZPP člen 319, 365/3.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrženje tožbe - pravna korist za vodenje pravde - osebni stečaj dolžnika - v stečaju priznana terjatev - učinek pravnomočne sodbe - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - škoda povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti
V primeru, ko je tožnica za uveljavitev svoje terjatve začela pravdni postopek pred začetkom postopka osebnega stečaja, ki se je končal z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja pa je bila tožničina terjatev priznana in je bil tudi izdan sklep o odpustu obveznosti, ki na tožničino terjatev ne učinkuje (5. točka drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP), se določbi prvega in osmega odstavka 301. člena ZFPPIPP smiselno uporabita tako, da ima upnik lahko še vedno pravni interes za uveljavitev te terjatve v pravdi. Upnik za njeno uveljavitev zaradi posebne ureditve postopka osebnega stečaja v primeru, ko je bil izdan sklep o odpustu obveznosti, namreč z izdajo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ne pridobi izvršilnega naslova (peti odstavek 410. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je torej preuranjeno odločilo, da tožnica zaradi priznanja njene terjatve v stečajnem postopku nima pravnega interesa za vloženo tožbo v obravnavani zadevi.
ZD člen 4a, 10, 10/1. ZZZDR člen 12, 12/1. DZ člen 4, 4/1.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - elementi zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - trajanje izvenzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zunajzakonska skupnost med tožnico in zapustnikom obstajala od 24. 4. 2018 do 13. 2. 2020, ko je zapustnik umrl. Ugotovilo je namreč, da sta živela skupaj v skupnem gospodinjstvu in ekonomski skupnosti, da sta bila čustveno ter intimno povezana, da sta tudi navzven delovala kot zakonski par, ter da v tem času kakšnih okoliščin, zaradi katerih njuna zakonska zveza ne bi mogla biti veljavna, ni bilo. Glede spora v mesecu decembru 2019, po katerem tožnica in zapustnik 14 dni nista imela kontakta, pa je presodilo, da je šlo zgolj za nesoglasje.
Formalna prijava stalnega bivališča za presojo o skupnem življenju zunajzakonskih partnerjev ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta tožnica in zapustnik dejansko živela. Kljub odselitvi tožnice v času spora ne gre za ločeno življenje ter razpad življenjske skupnosti.
razporeditev na delovno mesto - neizpolnjevanje pogojev - diskriminacija - pritožbene novote
Ob ugotovitvi, da tožnik za zasedbo delovnega mesta Priznani solistični orkestrski glasbenik ni izpolnjeval pogojev, je njegovo prizadevanje za ugotovitev diskriminacije (kot neenakopravne izbire med delavci, ki izpolnjujejo pogoje) v vsakem primeru neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo, pri čemer je vprašljivo stališče, da je tožniku zagotovljeno sodno varstvo, čeprav je tožbo vložil več let po razpisu in izbiri kandidatov in ne da bi predhodno podal zahtevo za varstvo pravic, določeno v prvem odstavku 200. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00063961
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 272, 272/1.
odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - prepoved unovčitve garancije - neodvisna bančna garancija - zloraba pravic iz bančne garancije - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka - kršitev pravice stranke do izjave
Glede na naravo in namen izdane neodvisne bančne garancije kot samostojnega in od temeljnega posla neodvisnega sredstva zavarovanja obveznosti, je po ustaljenem stališču sodne prakse, začasno odredbo na prepoved izplačila zneska po garanciji dopustno izdati le v izjemnih primerih, ko je ravnanje upravičenca iz garancije zvijačno oz. ko z unovčenjem garancije zlorablja svoje pravice iz nje. Upnik mora izkazati veliko verjetnost zlorabe pravic, ki je že na prvi pogled očitna, ne da bi to terjalo izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka. Obširna zatrjevanja upnika in dolžnika in njuno razhajanje glede vprašanja dobre izvedbe posla, je sodišče prve stopnje pravilno označilo kot sporna vprašanja o temeljnem poslu, ki ne kažejo na očitno zlorabo pravic dolžnika iz dane bančne garancije (tč. 13-15 obrazložitve sklepa). To, ali so dela bila izvedena skladno s Pogodbo in tehničnimi specifikacijami oziroma razpisno dokumentacijo (tudi to ali je bilo izvedeno šestmesečno poskusno obratovanje) je med strankama sporno in tega vprašanja brez poglobljenega in obširnega dokaznega postopka ni mogoče razrešiti.
Posplošeno sklicevanje na trditve, ki jih je tožnik uveljavljal v postopku pred sodiščem prve stopnje, za pritožbeni postopek ne zadošča. Sodišče druge stopnje lahko, ker gre za samostojen postopek, pri preizkusu pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe upošteva samo tiste dejanske in pravne trditve, ki jih je tožnik v pritožbi opredeljeno navajal in ustrezno konkretiziral.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - slabo finančno stanje
Tožnik si napačno tolmači obstoj potrebe po njegovem delu. Delodajalec se lahko odloči za zmanjšanje števila zaposlenih zaradi slabega finančnega stanja, ni pa mu mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če delo organizira drugače (v konkretnem primeru sindikalno svetovanje iz centrale po telefonu in pisno, manj z obiski na terenu). Toženka je dejansko reorganizirala svoje delovanje, namesto tožnika pa za opravo njegovega dela ni zaposlila nobenega novega delavca.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063762
ZIZ člen 272. DZ člen 69.
zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - vlaganja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe - razpolaganje s skupnim premoženjem - začasna odredba - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - nova stvar - načelo kontradiktornosti
Začasna odredba, katere namen je zavarovanje, je lahko učinkovita le, če je izdana v hitrem postopku; v določenih primerih tudi brez vnaprejšnjega opozorila toženi stranki. Obravnavana zadeva je tak primer.
Tožnica zatrjuje vlaganje v toženčevo premoženje, katerega rezultat je nova stvar. Tako vlaganje je skladno s sodno prakso in materialnimi predpisi, ki so bili v veljavi v času vlaganja (do uveljavitve SPZ), lahko privedlo do sprememb na stvarnopravnem področju. Tudi vlaganje skupnega premoženja zakoncev v premoženje tretje osebe (premoženje toženčevega očeta) se je lahko odrazilo na stvarnopravnem področju.
Ker s skupnim premoženjem zakonca lahko razpolagata le skupaj (kot kolektiv), je utemeljena prepoved odsvojitve in obremenitve v sklepu določenega premoženja; ne zgolj deleža, ki ga tožnica uveljavlja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064138
ZKP člen 358, 358-4, 372, 372-1, 391. KZ-1 člen 135, 135/1, 190, 190/1.
grožnja - resnost grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - odvzem mladoletne osebe
Pri presoji resnosti grožnje je treba upoštevati možen učinek ravnanja storilca kot celote in ne zgolj glede njegovih posameznih delov.
odmera pravdnih stroškov - načelo uspeha strank - ločeno vrednotenje po temelju in po višini - strošek izvedenca - sprememba odločitve
Pritožba utemeljeno opozarja, da pri stroških s postavitvijo sodnih izvedencev odločitev o tem, da tožena stranka za tožnika povrne zgolj 50 % teh stroškov, ni pravilna. Sodišče prve stopnje namreč pri tem ni upoštevalo določbe prvega odstavka 38. člena ZDSS-1, po kateri lahko sodišče odloči, da mora delodajalec kriti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec v sporu ni v celoti uspel, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški.
plačilo odpravnine - sporazum o prevzemu delavcev - začetek stečajnega postopka - kontinuiteta delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Toženec ni bil zadnji pritožnikov delodajalec in mu ni odpovedal pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali nesposobnosti, zaradi česar okoliščine, na katere 108. člen ZDR-1 navezuje pravico do odpravnine, niso podane. Toženec se tudi ni na kakršenkoli drug način zavezal k plačilu odpravnine v primeru prenehanja pritožnikovega delovnega razmerja z A.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064342
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2.
kaznivo dejanje goljufije - procesna sposobnost - dokazni predlog z novim izvedencem
O odločilni okoliščini, in sicer obdolženkini sposobnosti sodelovati na glavni obravnavi, je izvedenec podal povsem ustrezne in prepričljive razloge, zato mu je sodišče prve stopnje tudi sledilo in utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za pritegnitev drugega izvedenca.
ZS člen 6, 83, 83a, 83a/1. ZPP člen 8, 108, 226, 226/2. ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 19. ZDR-1 člen 6, 33, 34, 35, 45, 45/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPacP člen 10.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - listina v tujem jeziku - zaščitna maska - epidemija - test sorazmernosti - diskriminacija - dostop do sodišč
Po drugem odstavku 226. člena ZPP mora stranka listini, sestavljeni v tujem jeziku, predložiti overjeni prevod. Listine, ki ji ni priložen prevod v slovenskem jeziku, ni mogoče upoštevati in dokazno oceniti. Ker ne obstaja dolžnost sodišča, da stranko poziva k predložiti prevoda listine, poleg tega pa je na predložitev prevoda opozorila toženka v odgovoru na tožbo, ni utemeljena pritožbena navedba, kako bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v okviru materialnega procesnega vodstva.
Tožnik ne zanika, da maske ni nosil niti potem, ko je že prejel pisno opozorilo toženke po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, ponovna istovrstna kršitev pa zadošča za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
škodni dogodek - pravična denarna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne poškodbe in okvara zdravja - odmera denarne odškodnine - povprečna neto plača - primerljiva odškodnina - skaženost - delni umik tožbenega zahtevka - odločanje o umaknjenem delu zahtevka - vpliv znižanja tožbenega zahtevka na uspeh strank v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - prekoračitev tožbenega zahtevka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je in bo utrpel tožnik. Pravilno odseva razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.
Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek. V takem primeru je potrebno glede na naravo prekoračitve zahtevka s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno sojenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063919
SPZ člen 115, 116, 116/1. SZ-1 člen 20, 21, 32, 182, 182/1. ZPP člen 212.
upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - posebni skupni deli v etažni lastnini - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - ključ delitve stroškov - dogovor o ključu delitve - trditveno in dokazno breme - stroški postopka - delni uspeh - delni umik - izvršilni stroški
Ključe delitve posameznih stroškov med etažne lastnike upoštevajoč površine posameznih delov, skupnih delov in posebnih skupnih delov določijo etažni lastniki v pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij in ne upravnik. Upravnik je pri delitvi stroškov zavezan izvrševati to, kar so se dogovorili etažni lastniki. Če se etažni lastniki ne uspejo dogovoriti o ključih za delitev stroškov in skleniti pogodbe o medsebojnih razmerjih se do njene sklenitve solastniški deleži določijo glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini. Vsak etažni lastnik ali upravnik pa lahko v takšnem primeru predlaga, da pogodbo o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki nadomesti odločba sodišča v nepravdnem postopku.
Upravnik nima pravice, da bi samostojno spremenil voljo etažnih lastnikov ali pravnomočne odločbe sodišča, saj je zavezan izvrševati to, kar so se dogovorili etažni latniki v Pogodbi o medsebojnih razmerjih oziroma kar je določilo (nepravdno) sodišče.
Pri intervenciji je bistvena ločenost subjektov, stranke in intervenienta, ne kdo je pravilni zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke, ki želi biti hkrati intervenient.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00065189
ZDZdr člen 39, 39/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - prisilni ukrep - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - ogrožanje lastnega zdravja - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen
Izvedensko mnenje nudi zadostno podlago za zaključek, da sta pri udeleženki presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja hudo moteni. Oseba bi brez ustreznega zdravljenja in potrebnih zdravil hudo ogrožala svoje zdravje in celo življenje, saj je do svoje bolezni popolnoma nekritična in odločno zatrjuje, da shizofrenije nima ter zdravil ne potrebuje.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ugovor neizpolnjene pogodbe - ugovor ogroženosti - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - odprava napak - sklepčnost tožbe - konkretizacija navedb
Izvajalec del (tožena stranka) ima zaradi neplačila že zapadlih obveznosti s strani naročnika (tožeče stranke) pravico sklicevati se na ugovor ogroženosti in odkloniti nadaljevanje del tudi, ko gre za fazo odpravljanja napak na izvršenih delih. Pravica zahtevati odpravo napak (od izvajalca del) je naročnikova pravica, ki ji stoji nasproti enakovredna izvajalčeva pravica, da mu naročnik da možnost, da napake sam odpravi
Podatki o vsebini, vrsti in številu napak so nujni za postavitev zahtevka iz naslova njihove odprave in za njegov preizkus, in predstavljajo dejansko bazo, ki vpliva na sklepčnost ter preizkusljivost v tožbi uveljavljenega zahtevka.
V kolikšni meri morajo biti tožnikove trditve (v nadaljevanju postopka) konkretizirane in podprte z dokazi, je odvisno predvsem od nasprotne stranke in njenih obrambnih trditev.