Posplošeno sklicevanje na trditve, ki jih je tožnik uveljavljal v postopku pred sodiščem prve stopnje, za pritožbeni postopek ne zadošča. Sodišče druge stopnje lahko, ker gre za samostojen postopek, pri preizkusu pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe upošteva samo tiste dejanske in pravne trditve, ki jih je tožnik v pritožbi opredeljeno navajal in ustrezno konkretiziral.
škodni dogodek - pravična denarna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne poškodbe in okvara zdravja - odmera denarne odškodnine - povprečna neto plača - primerljiva odškodnina - skaženost - delni umik tožbenega zahtevka - odločanje o umaknjenem delu zahtevka - vpliv znižanja tožbenega zahtevka na uspeh strank v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - prekoračitev tožbenega zahtevka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je in bo utrpel tožnik. Pravilno odseva razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.
Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek. V takem primeru je potrebno glede na naravo prekoračitve zahtevka s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno sojenje.
URS člen 26. ZNPPol člen 1, 1/2, 4, 6, 8, 8/1, 33.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - plačilo denarne odškodnine - premoženjska škoda - protipravno ravnanje policista - protipravno ravnanje nosilca oblasti - kvalificirana stopnja napačnosti - presoja sklepčnosti tožbe - nedovoljeni informativni dokazi
Protipravno ravnanje je pravni standard, ki ga na podlagi s strani tožnika zatrjevanega in ugotovljenega dejanskega stanja napolni sodišče v vsakem posameznem primeru. Protipravnost pri vodenju policijskih postopkov ni podana pri vsaki zmotni presoji ali kršitvi postopka, podana je le, če gre za t. i. kvalificirano stopnjo napačnosti. Materialnopravno podlago za presojo pravilnosti ravnanja policistov predstavljajo določbe Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Temeljne dolžnosti policije so: zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države.
Tožnik mora, če želi v pravdi uspeti, navesti dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka ter navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. S tezo, da je bil žrtev sistematičnega in kontinuiranega policijskega nadlegovanja in nadzora, se tožnik ne more izogniti zahtevi po (vsaj osnovni) konkretizaciji (opisu) posameznih dogodkov (neupravičenih intervencij) in posameznih ravnanj policistov ob teh dogodkih. Tožnik bi moral trditve o dogodkih in ravnanjih policije substancirati na način, da bi jih bilo mogoče v dokaznem postopku preveriti, ter oceniti, ali je policija zlorabila svoja pooblastila. Ob upoštevanju dejstva, da je lokal F. obratoval tudi v nočnem času, ni mogoče izključiti, da je bil razlog za navzočnost policije opravljanje policijskih nalog. Prisotnost policije v gostinskem lokalu, tudi če je zelo pogosta, sama po sebi še ne predstavlja protipravnosti, zato bi moral tožnik glede ravnanj policije v domnevno številnih neupravičenih intervencijah v lokalu pojasniti, katera konkretna ravnanja ob konkretnih dogodkih šteje za golo nadlegovanje in neupravičen nadzor. Le ustrezno konkretizirana trditvena podlaga bi omogočala nadaljnjo presojo o sistematičnosti oziroma kontinuiranosti ravnanj, ter kvalifikacijo, da gre za ravnanja z elementi protipravnosti. Ker ob tem, da ni nasprotoval ugotovitvam o konkretnih prekrškovnih postopkih, tožnik ni konkretiziral svoje teze o policijskem šikaniranju, je teza ostala na ravni pavšalnosti.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 45, 46, 47, 47/1, 47/3, 179, 200. ZPP člen 274. ZNB člen 31, 31/1, 32, 32/1. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 3, 3/1. ZVZD-1 člen 5, 12.
pogoj PCT - trpinčenje na delovnem mestu - testiranje zaposlenih - ugotovitev ničnosti - sodna pristojnost - delno zavrženje tožbe
Pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nima neposrednih, samostojnih pravnih posledic, saj ZDR-1 zoper to opozorilo ne predvideva možnosti uveljavljanja samostojnega sodnega varstva. Po določbi 200. člena ZDR-1 je neutemeljenost takšnega opozorila moč uveljavljati le v sporu o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ostali akti oziroma navodila ali opozorila toženke nimajo vpliva na tožnikov delovnopravni status, zato pogoji za presojo v sodnem sporu niso izpolnjeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064138
ZKP člen 358, 358-4, 372, 372-1, 391. KZ-1 člen 135, 135/1, 190, 190/1.
grožnja - resnost grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - odvzem mladoletne osebe
Pri presoji resnosti grožnje je treba upoštevati možen učinek ravnanja storilca kot celote in ne zgolj glede njegovih posameznih delov.
ZD člen 4a, 10, 10/1. ZZZDR člen 12, 12/1. DZ člen 4, 4/1.
dedna pravica zunajzakonskega partnerja - elementi zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - trajanje izvenzakonske skupnosti - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zunajzakonska skupnost med tožnico in zapustnikom obstajala od 24. 4. 2018 do 13. 2. 2020, ko je zapustnik umrl. Ugotovilo je namreč, da sta živela skupaj v skupnem gospodinjstvu in ekonomski skupnosti, da sta bila čustveno ter intimno povezana, da sta tudi navzven delovala kot zakonski par, ter da v tem času kakšnih okoliščin, zaradi katerih njuna zakonska zveza ne bi mogla biti veljavna, ni bilo. Glede spora v mesecu decembru 2019, po katerem tožnica in zapustnik 14 dni nista imela kontakta, pa je presodilo, da je šlo zgolj za nesoglasje.
Formalna prijava stalnega bivališča za presojo o skupnem življenju zunajzakonskih partnerjev ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način sta tožnica in zapustnik dejansko živela. Kljub odselitvi tožnice v času spora ne gre za ločeno življenje ter razpad življenjske skupnosti.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost terjatve - predčasna zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve z izjavo o zapadlosti - pravica do sodnega varstva
Razumna razlaga 20.a člena ZIZ, ki govori o pisni izjavi o zapadlosti terjatve, se nanaša na položaje, ko ima takšna izjava nek materialnopravni pomen. To je tedaj, ko upnik z izjavo uresničuje odpoklicno upravičenje. Razlaga, ki bi zahtevo iz 20.a člena ZIZ raztezala tudi na položaje, ko izjava takšnega pomena nima ter bi bila sama sebi namen, bi brez razumnega razloga oteževala upnikov položaj ter s tem posegala v njegovo pravico do učinkovite izvršbe, torej v pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Kadar je zapadlost terjatve iz izvršljivega notarskega zapisa neposredna zakonska posledica neplačila (posameznega obroka ali več njih), tedaj upnik ni dolžan dokazovati zapadlosti terjatve s posebno izvensodno izjavo iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ. Zadošča, če upnik zapadlost terjatve zatrjuje v predlogu za izvršbo. Dokaz o zapadlosti se v takšnem primeru izkaže za nesmiseln. Zapadlost je namreč posledica neplačila, torej golega negativnega dejstva. Izjava, ki bi jo upnik poslal dolžniku, ima glede zapadlosti celotne terjatve identično sporočilno in dokazno vrednost kot dejstvo, da upnik vloži predlog za izvršbo, v katerem trdi, da je podan takšen položaj.
plačilo odpravnine - sporazum o prevzemu delavcev - začetek stečajnega postopka - kontinuiteta delovnega razmerja - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Toženec ni bil zadnji pritožnikov delodajalec in mu ni odpovedal pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali nesposobnosti, zaradi česar okoliščine, na katere 108. člen ZDR-1 navezuje pravico do odpravnine, niso podane. Toženec se tudi ni na kakršenkoli drug način zavezal k plačilu odpravnine v primeru prenehanja pritožnikovega delovnega razmerja z A.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00066549
ZKZ člen 36, 38. OZ člen 190, 239. SPZ člen 48. ZPP člen 8, 254, 337/1.
nedovoljena pritožbena novota - dokazna ocena - določitev novega izvedenca - neupravičena obogatitev - obogatitev - korist
Pritožbena trditev, da ni pravno pomembno, ali je toženka nadaljevala z izvajanjem igre golfa, in za kaj je po odpovedi najemne pogodbe uporabljala zemljišče, je pritožniku lasten zaključek, ki mu v konkretnem primeru ne gre pritrditi. Pomembnost takšne trditve v povezavi z ugotavljanjem okoliščin obogatitve (in v njej vsebovane koristi za toženko) je zaznalo tudi prvostopno sodišče. Upoštevaje v postopku ponujeno trditveno podlago tožeče stranke o okoliščinah obogatitve (oz. koristi) toženke, glede katere je tekom postopka podala le splošne trditve o tem, da obstaja, je prvostopenjsko sodišče obrazložilo svojo pravno presojo, da ne glede na izvedena vlaganja tožnika toženka od njih ni imela nobenih koristi in z njimi že ob prevzemu zemljišč v svojo posest ob prenehanju najemnega razmerja ni bila obogatena. Da so vsa opravljena zemeljska dela in v to vložena vlaganja ostala uporabna, ne glede na to, ali se površina uporablja za igranje golfa ali za kaj drugega, predstavlja lasten pritožnikov zaključek, s katerim ne more uspešno izpodbiti zaključka sodišča o neutemeljenosti zahtevka na podlagi 190. člena OZ in prvega odstavka 48. člena SPZ. Glede slednjega, kot ugotavlja prvostopno sodišče, tožnik ni podal prav nobene vsebinsko obrazložene trditvene podlage in sodbe v tem delu obrazloženo tudi ne izpodbija.
odmera pravdnih stroškov - načelo uspeha strank - ločeno vrednotenje po temelju in po višini - strošek izvedenca - sprememba odločitve
Pritožba utemeljeno opozarja, da pri stroških s postavitvijo sodnih izvedencev odločitev o tem, da tožena stranka za tožnika povrne zgolj 50 % teh stroškov, ni pravilna. Sodišče prve stopnje namreč pri tem ni upoštevalo določbe prvega odstavka 38. člena ZDSS-1, po kateri lahko sodišče odloči, da mora delodajalec kriti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec v sporu ni v celoti uspel, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški.
pripor - ugotovitveni sklep - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Obtožencu očitanega dejanja res ni mogoče šteti kot dokazanega, kot izpostavlja pritožba, kar pa ne izhaja niti iz prvostopenjskega sklepa, v katerem je ugotovljeno zgolj, da je podana večja verjetnost, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje, kot da ga ni.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8.. ZIZ člen 38, 38/5.. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1, 114.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - potrebnost stroškov za izvršbo - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - stroški, potrebni za opravo izvršbe - skrbnost dobrega strokovnjaka
Izvršitelj skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka pri opravljanju izvršilnih dejanj dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Glede na to je treba tudi pri odločanju o stroških delovne sile izvršitelja presoditi, ali je bila odločitev za izbiro selitvenega servisa izven območja okrožnega sodišča, za katerega je imenovan izvršitelj in kjer se opravlja izvršba, v skladu z načelom ekonomičnosti in je bil posledično strošek delovne sile oziroma priglašene kilometrine v resnici potreben.
ZDR-1 člen 33, 34, 35, 45, 48, 48/1, 89, 89/1, 89/1-3. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. ZVZD-1 člen 5, 12.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik s kršenjem navodila toženca o izpolnjevanju pogoja PCT namerno kršil svoje pogodbene in delovne obveznosti iz 33., 34. in 35. člena ZDR-1 ter 12. člena ZVZD-1, zato mu je bila odpoved podana iz utemeljenega razloga. Napačno je pritožbeno sklicevanje, da bi mu moral biti izrečen milejši ukrep. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da nadaljevanje dela z njim ni bilo mogoče. Pred podajo odpovedi je bil že dvakrat utemeljeno pisno opozorjen zaradi neupoštevanja toženčevega navodila o izpolnjevanju pogoja PCT, zaradi česar mu posledično ni bilo mogoče dopustiti opravljanja dela, vendar pa ga opozorili nista odvrnili od storitve ponovne istovrstne kršitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064354
ZGD-1 člen 8, 8/1. ZFPPIPP člen 408, 108/1. OZ člen 165.
spregled pravne osebnosti - osebni stečaj - vpliv odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - zapadlost odškodninske terjatve - obseg škode
Škoda naj bi tožniku nastala zaradi poplav med 16. in 20. septembrom 2010, v katerih so bili uničeni stroji za obdelavo kovine. Nastalo škodo je po tožnikovem nalogu ocenil izvedenec in cenilec strojne stroke. Škodo v višini 80.000 EUR je ocenil glede na vrednost poškodovanih strojev in orodja na dan 19. 9. 2010. Tožniku je bilo tedaj znano, kakšno škodo in v kakšni višini lahko terja od toženca. Obveznost družbenika za obveznosti družbe po pravilih o spregledu pravne osebnosti nastane najkasneje tedaj, ko je družba izbrisana iz sodnega registra, saj je zloraba družbe s strani družbenika po naravi stvari mogoča, dokler družba še obstaja.
Stališče, ki sledi logiki, da odškodninska terjatev nastane šele tedaj, ko sodišče o njej pravnomočno odloči (ugodi tožbenemu zahtevku), je napačno ne le zato, ker je bila izdana zamudna sodba kasneje razveljavljena, temveč predvsem zato, ker zahteva tožnik povrnitev premoženjske škode, ki mu je nastala že septembra 2010, in katere višino je lahko ovrednotil (po višini opredelil) najkasneje v marcu 2011, ko je bila izdelana naročena cenitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064342
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/2.
kaznivo dejanje goljufije - procesna sposobnost - dokazni predlog z novim izvedencem
O odločilni okoliščini, in sicer obdolženkini sposobnosti sodelovati na glavni obravnavi, je izvedenec podal povsem ustrezne in prepričljive razloge, zato mu je sodišče prve stopnje tudi sledilo in utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za pritegnitev drugega izvedenca.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - dovolitev izvršbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru že v fazi pred dovolitvijo izvršbe na naroku preverjalo in ugotavljalo dejstva, ki se nanašajo na realizacijo izvršilnega naslova. Zato je pritrditi pritožbi, da je ravnalo v nasprotju z načelom stroge formalne legalitete, ki sodišče v izvršilnem postopku zavezuje. Ugotavljanje (morebiti) med strankama izvršilnega postopka spornih dejstev, ki se nanašajo na realizacijo obveznosti iz izvršilnega naslova, je predmet ugovornega postopka, če je ugovor zoper sklep o izvršbi vložen.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožba zoper sklep - dopustnost pritožbe zoper sklep - s sklepom končan postopek - stranska intervencija - sklep o zavrnitvi intervencije - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe - posebna pritožba ni dovoljena - nedovoljenost posebne pritožbe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - napačen pravni pouk
V postopku v sporih majhne vrednosti je dovoljena posebna pritožba samo zoper sklep, s katerim je postopek končan, druge sklepe pa je mogoče izpodbijati samo s pritožbo zoper odločbo, s katero je končan postopek (447. člen ZPP).
V skladu s 23. členom ZPND sodišče izvrši denarno kazen, izrečeno v sklepu sodišča, v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo. S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik ne bo izpolnil obveznosti. Slednja lahko znaša največ do 10.000,00 EUR.
kupoprodajna pogodba - najemna pogodba - ara - škoda
Šlo je torej za dogovor med pravdnima strankama, da polog (ara) za nakup vozila, šteje tudi kot varščina po sklenjeni najemni pogodbi od 6.4.2018 do 6.8.2018. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.
ZPP člen 167, 167/1, 167/2. ZD člen 210, 210/2, 210/2-1.
zavarovanje dokazov - stroški postopka zavarovanja dokazov - ugotavljanje spornih dejstev - zapuščinski postopek - odločitev o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 167. člena ZPP, po kateri stroške postopka za zavarovanje dokazov krije tista stranka, ki je zavarovanje dokaza predlagala. Pritožnica se moti, ko trdi, da bi sodišče pričo moralo zaslišati kar v okviru zapuščinskega postopka. Slednji namreč ni namenjen ugotavljanju spornih dejstev, konkretno glede veljavnosti oporoke, zaradi česar je predlagateljica v zavarovanje (torej: "za vsak slučaj") predlagala zaslišanje priletne oporočne priče. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je izvedlo postopek za zavarovanje dokazov.