Tožeča stranka ni nasprotovala presoji, da za reševanje obligacijskopravnega in stvarnopravnega zahtevka ni predvidena ista vrsta postopka. Po jasnem stališču pravne teorije to pomeni, da kumulacija, tudi eventualna, kot jo je opredelila tožeča stranka, ni mogoča. Tudi za eventualno kumulacijo zahtevkov mora namreč biti za oba zahtevka predvidena ista vrsta postopka ter ista stvarna pristojnost. Če za oba postopka ni predvidena ista vrsta postopka, to od sodišča terja razdružitev postopkov in ločeno obravnavanje obligacijskopravnega spora od spora o stvarni pravici.
sodni izvedenec - stroški sodnega izvedenca - stroški geodetske storitve - izvedenina - elaborat - skica z izmeritvenimi podatki - sodna ureditev meje - pisna izdelava izvedenskega mnenja - plačilo izvedenca - sodni rok - podaljšanje sodnega roka
Odločitev o podaljšanju sodnega roka je v pristojnosti sodišča in ne strank, zato njihovega stališča o predlogu za podaljšanje ni dolžno pridobiti. Izvedenec je svoje delo pravočasno opravil, zato mu pripada plačilo za opravljeno delo.
stanovanjsko zavarovanje - etažna lastnina - poškodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov - amortizacija - zavarovalni primer - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - razveljavitev prvostopne sodbe - posebni pogoji zavarovanja
Pri zavarovanju stanovanja v etažni lastnini na dejansko vrednost se namreč skladno z določbo druge točke 31. člena Posebnih pogojev za zavarovanje etažne lastnine škoda, ki jo krije zavarovanje v primeru poškodovanja stanovanja (da je bilo stanovanje poškodovano in ne uničeno, ni pritožbeno sporno), izračuna tako, da se stroški za popravila in material, kolikor bi ti znašali ob nastanku zavarovalnega primera, zmanjšajo za izgubljeno vrednost stvari zaradi obrabe, starosti, ekonomske in tehnične zastarelosti (amortizacija).
Pritožnik pravilno navaja, da znašajo materialni stroški (kadar niso obračunani v dejanski višini) 2 odstotka od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1.000 točk (tretji odstavek 11. člena OT).
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - nadomestna vročitev - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice
Pravilnost vročitve je mogoče izpodbijati le z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih, ki vzbujajo dvom v pravilnost vročitve. Če bi bilo mogoče vsako vročitev izpodbiti le z zatrjevanjem, da naslovnik obvestila o vročanju ni prejel, bi bil sistem vročanja s fikcijo izvotljen.
ZZ člen 36, 36/1, 36/3.. ZRTVS-1 člen 16, 16/1, 22, 27, 28, 29, 29/1.. ZGD-1 člen 55, 281, 281/5, 282, 282/1, 282/2, 285, 293, 293/2.. Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 21, 22, 42, 43, 44.
javni zavod - generalni direktor - neizbira kandidata - izpolnjevanje pogojev - delovne izkušnje - enoosebna d.o.o. - nadzorni svet - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Kadar se zahteva izkušnje pri organiziranju in vodenju zgolj teoretično znanje ne zadošča. Namen takšnega pogoja je, da za tako odgovorno mesto kot je generalni direktor toženke, ki je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, gre za veliko organizacijo z več enotami in velikim številom zaposlenih (približno 2.250 oseb), lahko kandidirajo le osebe, ki že imajo ustrezne izkušnje z vodenjem in organizacijo večjih organizacij.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je A. A. kot direktor dveh enoosebnih družb in kot član ter predsednik nadzornega sveta pridobil izkušnje z organiziranjem in vodenjem večjih organizacijskih sistemov.
ZDR-1 člen 155. ZObr člen 97f, 98c, 98c/2. ZSSloV člen 53, 53/2. Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 6, 6/2.
Tožnik je upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, tj. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00064971
URS člen 36, 36/1, 36/2, 36/3. ZKP člen 18, 18/2, 165, 165/1, 214, 214/1, 215, 215/1, 216, 216/1, 219. KZ-1 člen 186, 186/1.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - radikalna (absolutna) oblika izločitve - izjeme - hišna preiskava - nujno preiskovalno dejanje - odredba za hišno preiskavo - neznani storilec - odredba zoper neznanega storilca - zakonitost odredbe - naknadna sodna kontrola - navzočnost oseb pri hišni preiskavi - subjekt pravice do navzočnosti pri hišni preiskavi - uporabnik stanovanja - imetnik stanovanja - nedotakljivost stanovanja - poseg v zasebnost - utemeljeni razlogi za sum - anonimna prijava - poraba električne energije - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Namen hišne preiskave je zagotoviti dokaze za uspešno izvedbo kazenskega postopka, zato že iz narave stvari izhaja, da posameznik, zoper katerega se hišna preiskava izvede, ne sme vedeti za ukrep pred njegovo izvedbo. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da obdolženec ne more uveljavljati morebitnih nezakonitosti glede odredbe oziroma izvedbe hišne preiskave kasneje v postopku. Presoja zakonitosti ukrepa hišne preiskave se zato že pojmovno lahko opravi zgolj naknadno.
Osnovni namen prvega odstavka 165. člena ZKP je zavarovanje dokazov za kasnejši kazenski postopek z opravo formalnih procesnih dejanj, kar lahko pripomore tudi k odkritju storilca kaznivega dejanja. Bilo bi namreč nevzdržno, da se posamezna preiskovalna dejanja ne bi smela opraviti, če je podana določena stopnja verjetnosti ali celo gotovosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, pri čemer pa identiteta storilca še ni znana. Dokazni standard za opravo nujnega preiskovalnega dejanja mora biti na ravni, kot ga za takšno preiskovalno dejanje sicer predpisuje ZKP. Glede na to, da je namen hišne preiskave prijetje storilca ali odkritje sledov kaznivega dejanja ali predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek, ni videti razumnih razlogov, da hišne preiskave ne bi bilo mogoče opraviti kot nujnega preiskovalnega dejanja v primeru, da je storilec kaznivega dejanja neznan in bi jo bilo glede na okoliščine primera smotrno opraviti. Okoliščina, da se odredba v tem primeru glasi zoper neznanega osumljenca, zato sama po sebi ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00064527
OZ člen 50. ZD člen 220. ZPP člen 181. ZBPP člen 46, 46/3. ZOdv člen 17, 17/5.
ničnost kupoprodajne pogodbe - navideznost pravnega posla - zavrnitev tožbenega zahtevka - prava pogodbena volja - jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - uveljavljanje nujnega deleža - brezplačna pravna pomoč - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - vrednotenje odvetniških storitev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo, kakšna je bila volja mame pravdnih strank in toženca ob sklenitvi pogodbe. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je pravilno zaključilo, da volja mame v odnosu do toženca ni bila skleniti darilno pogodbo in da ni zavestnega razhajanja med voljo in izjavo mame in toženca. Njuna volja je bila usmerjena v sklenitev kupoprodajne pogodbe, v odplačen pravni posel in vknjižbo solastniškega deleža na nepremičnini. Pritožba zmotno meni, da je za sklep o tem, da je bila sklenjena darilna pogodba, dovolj že dejstvo, da je toženec plačal 10% polog, mati pravdnih strank pa preostale obroke, saj zgolj na podlagi tega dejstva še ni mogoče sklepati na to, da je bila sklenjena darilna pogodba. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je toženec s plačilom pologa prispeval k temu, da je bila kupnina za stanovanje 30% nižja, stanovanja pa sam tudi nikoli ni uporabljal, kar je bilo med strankama nesporno.
ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 527, 527/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev - kumulativna izpolnitev pogojev - mučenje ali nečloveško ravnanje v državi prosilki - Rusija
Za izročitev tujca tuji državi morajo biti izpolnjeni prav vsi pogoji, saj so ti predpisani kumulativno.
V zadnjem letu dni so se razmere v Ruski federaciji zaradi vojnega stanja v njeni neposredni bližini tako močno spremenile, da terjajo posebej pazljivo presojo v zadevah izročitve tujcev tej državi. Izkazani so znatni temelji za sklep, da v državi prosilki ni nikakršnih pravnih varovalk, ki bi tujca ščitile pred realnim tveganjem, da bo podvržen ravnanju, ki je v nasprotju s 3. členom EKČP ter da obstoji realna verjetnost mučenja oziroma nečloveškega ter ponižujočega ravnanja s tujcem, če bi bil izročen Ruski federaciji.
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 158, 158/2, 619.. ZProst člen 18, 18/2, 18/3, 28, 28/1, 28/1-3.
prostovoljstvo - pogodba o delu - odgovornost za psa - nastanek škode - protipravnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - soprispevek oškodovanca
Pravna teorija poudarja, da je protipravno ravnanje vsako ravnanje, katerega predvidljiva posledica je možnost nastanka škode, pri čemer je pomembno, da je odgovorna oseba (objektivno) sposobna predvideti, da njeno ravnanje lahko povzroči širok spekter različnih škodljivih posledic, četudi ni sposobna predvideti konkretnih značilnosti vsake mogoče (manj verjetne) posledice.
Tožnik je tako na dan škodnega dogodka, ko si je namestil raztegljiv pas preko telesa in ga nato pritrdil s fleksi raztegljivim povodcem, ravnal v skladu z navodili oskrbnika, kar je bilo skladno z njegovo obveznostjo po 3. alineji prvega odstavka 28. člena ZProst, zato mu iz tega naslova ni mogoče očitati soprispevka, sploh pa ne višjega soprispevka, kot ga je ocenilo sodišče prve stopnje.
izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - potrebno strokovno znanje - posnetki nadzornih kamer - prepoznava oseb
Z izvedenci se ne ugotavljajo tista dejstva, za katera ni potrebno neko strokovno znanje. Prepoznava oseb je splošno znano prirojena sposobnost človeka, za katero načeloma ni potrebno posebno strokovno znanje. Ni mogoče slediti pritožnikovi tezi, da je v vsakem primeru, kadar se kot dokaz uporabljajo posnetki, potrebno postaviti izvedenca z znanjem antropometrije in drugih metod za identifikacijo oseb na posnetku. Ali je potrebna postavitev izvedenca je odvisno od okoliščin konkretnega primera oziroma značilnosti konkretnih posnetkov. Nedvomno je treba postaviti izvedenca, kadar je izkazano, da bi iz tovrstnega dokaza izhajal dvom v zaključek, da je na posnetku obtoženec. Takšen dvom pa bi nastal v primeru, da posnetki niso dovolj jasni (na primer če so slabe ločljivosti, posnetki na večji oddaljenosti, osebe vidne le v majhnem delu in le kratek čas), da bi bilo mogoče že na podlagi same laične zaznave ugotoviti, kdo se nahaja na posnetku.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju preambula 23, 24. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 15.
pristojnost slovenskega sodišča - preizkus pristojnosti - zapuščinski postopek - sklep o nepristojnosti - dedovanje - običajno prebivališče - pravo EU
Sodišče je dolžno pri ugotavljanju običajnega prebivališča (ob smrti) upoštevati več relevantnih okoliščin (in ne zgolj prijave prebivališča) na strani pokojnega, kar je dodatno konkretizirano v 24. točki uvodnih določb Uredbe (EU) št. 650/2012.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00064572
OZ člen 158.. URS člen 22.. ZPP člen 337, 451, 452, 453, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti - oprava naroka na zahtevo strank - dokazni predlog za zaslišanje priče - enako varstvo pravic - pritožbena novota - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov - zavarovanje odgovornosti - odgovornost imetnika domače živali - odgovornost zavarovalnice - splošni zavarovalni pogoji - izključitev zavarovalnega jamstva
Zahteva za opravo naroka v postopkih v sporu majhne vrednosti mora biti podana izrecno, o tem se je v sodni praksi že oblikovalo ustaljeno stališče.
zavarovanje dokazov - kršitev patenta - predlog za zavarovanje dokazov - pravočasnost predloga - rok za vložitev predloga
Pri odgovoru na vprašanje, kdaj steče rok iz točke b) 124.a člena ZIL-1 lahko pomaga ocena, ali bi na podlagi informacij, ki so mu na voljo, imetnik pravice verjetno uspel s predlogom za zavarovanje dokazov pod pogoji iz prvega odstavka 124. člena ZIL-1. V trenutku, ko je odgovor na slednje vprašanje pritrdilen, steče rok iz točke b) 124.a člena.
gospodarski spor majhne vrednosti - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - nujne sestavine pritožbe - podpis pritožnika - podpis pravne osebe - zakoniti zastopnik pravne osebe - nepopolna pritožba - zavrženje pritožbe
Po 335. členu ZPP je med nujnimi sestavinami pritožbe tudi podpis pritožnika. Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna. Kadar je pravdna stranka pravna oseba, jo v postopku zastopa njen zakoniti zastopnik. Podpis pravne osebe sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje, ter njen lastnoročni podpis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064308
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 288, 671.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - pogodba o prevozu stvari - vračunavanje delnega plačila
S pritožbenimi navedbami pritožnica smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
URS člen 37, 37/2. ZKP člen 16, 16/2, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/2, 45, 45/2.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - dokazi, pridobljeni v tujini - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - komunikacijska zasebnost - dopustnost posega v ustavno pravico - odločba sodišča - tuja sodna odločba - vloga državnega tožilca
Sodna odločba tuje države je odločilna za presojo dopustnosti posega v zasebno tajnost in za ugotovitev, da ravnanje tuje države ni bilo v nasprotju s 37. členom Ustave RS.
predlog za obnovo postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka za vložitev predloga - nalog za izpraznitev - nevložitev ugovora - pravnomočnost sklepa - nova dejstva ali novi dokazi - seznanitev z dejstvi - aneks k pogodbi
Predlog za obnovo postopka je potrebno vložiti v 30-tih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila.