ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 235, 235/2, 242, 242/2, 278, 278/3. ZPP člen 140, 142, 142/6, 339, 339/2, 339/2-8.
insolventnost dolžnika - predhodni stečajni postopek - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročitev predloga dolžniku - osebna vročitev - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za dvig pisanja - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - vročitev v hišni predalčnik - fizični prejem pisanja - odsotnost vročitve - nevročitev - izpodbijanje sklepa o začetku postopka - pritožbeni razlogi - neobstoj terjatve - pritožba družbenika - pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka
Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (fikcija vročitve).
Neutemeljene so pritožbene trditve, da terjatev predlagatelja ne obstoji, saj pritožnika tega pritožbenega razloga ne moreta uspešno pritožbeno uveljavljati. Dolžnik bi moral slednje uveljavljati (že) v ugovoru (drugi odstavek 235. člena ZFPPIPP). Pritožbeni okvir družbenika dolžnika pa je v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, tudi zožen. Družbenik lahko sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izpodbije le, če dokaže, da dolžnik ni insolventen niti po 1. niti po 2. točki prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
stvarna pristojnost - dejanska in pravna podlaga - vrednost zahtevka
V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP se, v kolikor imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da imajo tožbeni zahtevki različno pravno in dejansko podlago. Zato se je pravilno, ker vrednost zgoraj citiranih (posameznih) zahtevkov ne presega 20.000,00 EUR, izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o prvi, drugi, peti in sedmi točki tožbenega zahtevka, in je odločanje o citiranih zahtevkih utemeljeno odstopilo v reševanje okrajnemu sodišču.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - trajajoča kršitev - aktivno ravnanje - pasivno ravnanje - začetek teka roka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - delna razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zaključek, da gre za trajajočo kršitev, zmotno utemeljilo z ugotovitvijo, da je tožnik moral stalno oziroma mesečno spremljati in usklajevati cenik toženke. Iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč izhaja, da je bila obveznost uskladitve cenika toženke vezana na spremembo cenika C d. d. Tožnikova obveznost spremembe cenika toženke tako ni nastajala stalno niti mesečno, neodvisno od cenika skrbniške banke, ampak samo enkrat - takrat, ko je prišlo do spremembe cenika C d.d.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064344
ZPP člen 12. OZ člen 103.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - izdelava projektne dokumentacije - izpolnitvena zamuda - razveza pogodbe - načelo pomoči prava neuki stranki - zastopanje po odvetniku - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - rok za zastaranje - ogled izvedenca - vabilo na ogled izvedenca
ZPP ne določa obveznega zastopanja po odvetnikih. Na to je bila stranka opozorjena v pozivu na odgovor na tožbo, kjer je bila opozorjena tudi, da lahko opravlja pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu in da mora slednji biti odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Toženka se je odločila, da se bo zastopala sama. Tudi brez takšnega opozorila bi moralo biti toženki jasno, da brez kvalificiranega pooblaščenca nase sprejema precejšnje tveganje, saj se od družbe, ki se ukvarja s projektiranjem ali arhitekturo, ne pričakuje, da bi imela kakšno posebno znanje o pravdnem postopku.
Toženka je kot gospodarska družba profesionalni subjekt od katerega se pričakuje večja stopnja skrbnosti. Navedeno pomeni tudi, da bi moral toženkin zakoniti zastopnik z večjo stopnjo skrbnosti presoditi, ali je v pravdi za tako visok tožbeni znesek sposoben družbo zastopati sam ali ne. To bi veljalo že v primeru laične osebe, še toliko bolj pa v primeru gospodarske družbe. Toženki bi moralo biti samoumevno, da bi ji bilo v korist, da si priskrbi pooblaščenca, ni pa bila tega dolžna storiti niti je na to ni bilo dolžno opozoriti sodišče. Kršitev postopka zato ni podana.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se uporabijo določila o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve in neupravičeni pridobitvi. Te pa ne določajo enoletnega prekluzivnega roka, ampak veljajo splošna pravila o zastaralnih rokih.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški za izvedensko delo - pravica do nagrade - pravilnost izvedenskega mnenja - dopolnitev mnenja - dopolnilno izvedensko mnenje - ponarejen podpis - fotokopija listine
Izvedenec je na podlagi predloženega gradiva podal svoje mnenje, ki je strokovno, temeljito, jasno in natančno, brez očitnih pomanjkljivosti ali nedoslednosti. Pojasnil je tudi, da bi v določenih drugačnih okoliščinah (ob dodatnem gradivu in katerem) lahko opravil natančnejšo preiskavo. Toda ne drži, da bi bil dolžan izvedenec sodišče pozivati na dodatno gradivo, saj so stranke tiste, ki ga morajo priskrbeti.
prehod terjatve na novega upnika - dovolitev izvršbe
Upnik je v predlogu za izvršbo natančno pojasnil aktivno legitimacijo in pravni temelj obeh izterjanih terjatev, slednje pa potrjujejo tudi priložene listine k temu predlogu.
K predlogu za izvršbo je priložil notarsko overjeni listini, iz katerih izhaja, da sta bili obe terjatve preneseni nanj ter tako v celoti zadostil pogojem po prvem odstavku 24. člena ZIZ, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Prvostopno sodišče je zavrnilno odločitev o neutemeljenosti zahtevka, ki ga je oprlo na zaključek, da sodišče ne sme nadomestiti soglasja solastnice - nasprotne udeleženke za izvedbo potrebnega upravnega postopka pred pristojnim upravnim organom za legalizacijo stanovanjskega in gospodarskega objekta, ki oba stojita na nepremičninah parc. št. 31/2 in 31/3, obe k. o. ..., ker bi to pomenilo nadomestitev soglasja za gradnjo, ki presega okvir poslov, potrebnih za redno vzdrževanje in obratovanje, temeljilo na uporabi 5. odstavka 67. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Pri odločanju je spregledalo, da so bile ravno zaradi razreševanja podobnih spornih razmerij med solastniki, z novelo SPZ-B9 dopolnjene določbe 67. člena, in sicer z novim 6. odstavkom, ki določa, da lahko solastniki, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, sodišču predlagajo, da v nepravdnem postopku odloči o poslu, ki presega okvire rednega upravljanja, pri čemer pri odločanju sodišče upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen, koristi in drugih posledic za solastnike, ki s poslom niso soglašali, v primeru razpolaganja s celotno stvarjo pa tudi primernost višine odmene, ki jo prejmejo solastniki. Citirani člen, glede na to, da je že bil v veljavi v času vložitve tožbe oz. predloga, nudi pravno podlago za odločanje ravno v situaciji, kot je obravnavana, glede na višino predlagateljevega idealnega deleža, ki presega polovico,
Glede samega priznanja krivde ne more biti dvoma, da je bila to zavestna in prostovoljna odločitev obtoženca samega in ni šlo za dogovarjanje med njim in državno tožilko (in njegovo zagovornico), ki bi "rezultirala v sporazumu o priznanju krivde", kar pritožnik v pritožbi večkrat neutemeljeno in v nasprotju s spisovnimi podatki izpostavlja.
Šesti odstavek 285.č člena ZKP izrecno določa, da se obrazložitev sodbe, ki temelji na priznanju krivde, omeji samo na ugotovitev, da je obtoženec priznal krivdo pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel. Iz zapisnika o predobravnavnem naroku izhaja, da je predsednica senata pred sprejemom sklepa o priznanju krivde presodila, da je priznanje jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. To je tudi obrazložila že na samem naroku, kot tudi v drugi točki izpodbijane sodbe. Poleg tega je treba še pojasniti, da je predsednica senata opravila predobravnavni narok na podlagi obtožnice, ki je postala pravnomočna po tem, ko je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje zavrnil ugovor obtoženčeve zagovornice s sklepom z dne 20.9.2022, kar pomeni, da je šlo pred priznanjem krivde za visoko stopnjo verjetnosti, da je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil, zato je predsednica senata na podlagi priznanja krivde, ki je bilo podprto z dokazi, utemeljeno prišla do prepričanja o njegovi krivdi (drugi odstavek 3. člena ZKP).
prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - sprejem osebe v varovani oddelek
Pritožba predlagatelja, vložena priporočeno po pošti dne 27. 1. 2023, je bila ob navedenem vložena po preteku zakonskega roka zanjo, zato je prepozna, kot navaja v pritožbi tudi sam predlagatelj. Sodišče druge stopnje jo je zato v skladu s prvim odstavkom 346. člena ZPP zavrglo. V konkretnem primeru namreč tudi niso izpolnjeni pogoji, da bi sodišče druge stopnje lahko upoštevalo pritožbo, vloženo po poteku pritožbenega roka (tretji odstavek 36. člena ZNP-1).
tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe - stroški postopka - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo stroškov - metode razlage predpisa
Soglašati je treba s pritožbo, da je (že) iz jezikovne razlage četrtega odstavka 503. člena izhaja, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba. Stroški postopka pa ne zajemajo le stroškov za vložitev tožbe, ampak vse stroške, ki nastanejo zaradi postopka in med postopkom (151. člen ZPP). Pritožnica utemeljeno opozarja, da zakonodajalec pravdnih stroškov ni taksativno naštel, ampak jih je zgolj opisno določil in gre za vse neposredne finančne izdatke strank za vodenje pravde izdatke (Betteto N., v. Ude l., Galič A., Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, 2006, GV Založba, Ljubljana str. 21, 24). Res je, da gre v zvezi s citirano določbo ZGD-1 za institut "tožbe družbenika", a gre (tudi) po oceni sodišča druge stopnje le za zakonodajalčevo poimenovanje instituta, ni pa zakonodajalec uporabe četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 omejil na stroške tožbe, saj je jasno zapisal, da družba krije stroške postopka in stroške posebnega zastopnika. Kot je že bilo navedeno, tako (že) iz jezikovne razlage citirane zakonske določbe izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih vse stroške postopka, tudi stroške, povezane z vloženimi pravni sredstvi in ne gre za (nedopustno) širitev namena določbe 503. člena ZGD-1, za katero ni najti neposredne pravne podlage, kot to v točki 6 obrazložitve napačno zaključuje sodišče prve stopnje. V zvezi s teleološko razlago 503. člena ZGD-1 ima pritožnica prav, da je bil namen zakonodajalca olajšati položaj družbenika, ki vlaga tožbo v korist družbe, in je zato naložil breme plačila stroškov postopka družbi (primerjaj sklep VSC III Cpg 188/2017 z dne 25. 10. 2017). Acio pro socio vloži družbenik v svojem imenu in na račun družbe ter tako uveljavlja zahtevek, ki sicer pripada družbi. Korist iz zahtevka, ki ga sprejme sodišče, pripada družbi, zato je povsem logična razlaga, da družba krije stroške sodnega postopka.
ZDR-1 člen 86, 86/1, 86/4, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - obrazložitev odpovedi
Da bi toženka morala za preprečitev poslovnega razloga izpad dohodkov nadomestiti iz virov ustanovitelja ali da bi morala v tem sporu tudi dokazati, kolikšen del sredstev je zaradi epidemije dobila povrnjenih od države, od nje ni mogoče zahtevati. Na kakšen način se je toženka odločila spopasti s svojim slabim poslovanjem je - neodvisno od njenih virov financiranja in stroškovnega izplena - stvar njene svobodne poslovne odločitve.
služnostna pravica hoje in vožnje - stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - identiteta tožbenega zahtevka
Tožeča stranka utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje s sodbo ni odločilo o zahtevku, ki je bil postavljen ob zaključku obravnave, pač pa o tožbenem zahtevku, ki ga je tožeča stranka postavila ob vložitvi tožbe.
izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - prevzem dolga - Republika Slovenija
Sodišče prve stopnje v dani situaciji ni imelo podlage za ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti in to ne glede na določbe ZOKIPOSR o prevzemu dolga. Tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR sicer res določa, da se z uveljavitvijo tega zakona šteje, da je Republika Slovenija prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov iz 6. točke 2. člena tega zakona pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Navedena določba pa ima zgolj materialnopravne učinke in ne predpisuje posledic le-teh na začete postopke izvršbe zoper odgovorne družbenike. Kakšen procesnopravni vpliv ima navedeni prevzem dolga na postopek izvršbe, ni določeno tudi v nobeni drugi določbi ZOKIPOSR.
zahteva za sodno varstvo - izrek opomina - sprememba odločbe - dopustnost pritožbe
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi plačilni nalog prekrškovnega organa sicer spremenilo, vendar ne tako, da bi ustavilo postopek, temveč le glede odločitve o sankciji.
Pritožba prekrškovnega organa v obravnavani zadevi glede na sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni dovoljena.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00063885
DZ člen 138, 138/1. URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 18.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - načelo kontinuitete vzgoje in varstva - upoštevanje (ugotavljanje) otrokovih želja - neformalni razgovor otroka s sodnikom - izvedensko mnenje - računalniške igre - pravica do izjave
Družinski zakonik uveljavlja odločitev o skupnem varstvu in vzgoji kot prvenstveno odločitev. Otroka sme zaupati v varstvo in vzgojo le enemu od staršev samo takrat, kadar to zahteva otrokova korist.
Sodišče je ustrezno določilo skupno vzgojo in varstvo v t.i. rezidenčni obliki, po kateri je otrok večji del časa pri enem staršu, tu pri očetu. Odločitev upošteva izrecno željo 13-letnega otroka in načelo kontinuitete, pri čemer je skupno starševstvo primarno in utemeljeno, oče kot rezidenčni roditelj pa kljub pomanjkljivostim pri vzgoji zanjo ni neprimeren.
Ker 3. točka četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1 določa, da mora domače sodišče v primeru, če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici, organu države izdaje, ki je izdal odločbo, določiti primeren rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni potrdilo ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, ter ga opozoriti, da bo izvrševanje po neuspešnem poteku roka v celoti ali delno zavrnilo, je sodišče prve stopnje opravilo ustrezne poizvedbe pri pristojnem organu države izdaje.
Ta dopis je bil pristojnemu organu države izdaje vročen 5. 10. 2022, vendar sodišče nanj vse do 24. 1. 2023, ko je bila zadeva predložena pritožbenemu sodišču v reševanje, ni dobilo nobenega odgovora.
Ob taki procesni situaciji je pritožbeno sodišče štelo, da je storilec s predloženim potrdilom o plačilu s potrebno stopnjo verjetnosti izkazal, da je globo in stroške postopka že poravnal, saj se glede na menjalni tečaj v času izdaje odločbe plačani znesek ujema z zneskom 2/3 izrečene kazni in stroškov postopka, plačilo pa je bilo izvršeno v roku 4 dni od izdaje odločbe na račun Ministrstva za finance Republike Hrvaške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00064561
OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 365/1, 365/2. ZIZ člen 15, 44, 44/1, 53, 53/2. ZPP člen 7, 212.
ugovor - zastaranje - glavnica - zakonske zamudne obresti - terjatev - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - uveljavljanje ugovora zastaranja - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dajatveni del sklepa o izvršbi kot izvršilni naslov - glavna in stranska terjatev
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine zastaranje začne teči šele s pravnomočnim končanjem takega postopka.
Dolžnica je v obravnavani zadevi ugovarjala sklepu o izvršbi v celoti, in predlaga razveljavitev le-tega. Ugovor je primarno vložila iz razloga zastaranja in v zvezi s tem navedla da: – je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 135603/2010 z dne 30. 9. 2010, ki je postal pravnomočen in izvršljiv 16. 10. 2010, – terjatve na podlagi sodnih odločb zastarajo v roku 10 let od pravnomočnosti in izvršljivosti odločbe in da – je bila predmetna izvršba vložena 15. 7. 2021 na podlagi sklepa, pravnomočnega dne 16. 10. 2010, ter je terjatev zastarala, saj je 10 letni zastaralni rok že potekel. Takšna trditvena podlaga v ugovoru omogoča sklep, da je dolžnica ugovarjala tudi zastaranje zakonskih zamudnih obresti. Pojem „terjatev“ namreč zajema tako glavnico, kot tudi zakonske zamudne obresti in stroške postopka (kar je oboje stranska terjatev).
URS člen 22, 23, 87. ZIZ člen 16, 16-10, 32, 52, 101, 137, 149, 225, 225/1, 225/2, 225/3. ZBS člen 12.
predujem za stroške za opravo izvršbe - nedenarna nadomestna dajatev - sodišče kot dolžnikov dolžnik - nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča - rubež - prepoved razpolaganja - sporno razmerje med stranko in sodiščem - izterjava denarne terjatve - denarna terajtev - plačilo iz predujma - sredstva, izvzeta iz izvršbe - zakonske omejitve izvršbe - pravno sredstvo - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - sklep o plačilu predujma - sklep o odmeri stroškov - pravnomočen sklep - izvršba na denarno terjatev - dolžnikovo premoženje - izvršba na denarna sredstva dolžnika - pravica do sodnega varstva - pravica do enakega varstva pravic strank - neenaka obravnava
Drži sicer, da so na račun sodišča založena sredstva iz naslova predujma premoženje dolžnika. Vendar pa je treba upoštevati, da razmerje med sodiščem, ki opravlja izvršbo, in dolžnikom, ki je založil predujem po drugem odstavku 225. člena ZIZ, ni civilnopravno razmerje. Gre za pravno razmerje, ki je izrazito formalizirano, predmet tega razmerja pa ni terjatev, s katero bi bilo mogoče kakorkoli razpolagati, temveč gre od trenutka, ko je izdan sklep o dolžnosti založitve predujma, še izključno za tehnično izvršitev sklepa. Ob morebitni neizvršitvi sklepa zato dolžnik izvršilnega postopka tudi nima na voljo pravnih sredstev, kakršne imajo sicer v pravnih razmerjih na voljo upniki (na primer tožba v pravdnem postopku), temveč ima na voljo le pravno sredstvo znotraj izvršilnega postopka za sanacijo svojega položaja (zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe po 52. členu ZIZ). Sodišče torej sploh ni dolžnikov dolžnik, ampak je organ, ki opravlja izvršbo. Opravljati pa jo mora v skladu z zakonom in na podlagi odločb (sklepov in odredb), ki jih predvideva zakon.
Od trenutka nakazila predujma na račun sodišča tako dolžnik z njim ne more več na noben način razpolagati, temveč so ta sredstva namenjena izključno prisilni opravi po izvršilnem naslovu dolgovanega nadomestnega dejanja. Sodišče lahko zato založena sredstva uporabi izključno v ta namen, morebitni presežek, ki se pokaže šele po pravnomočnosti sklepa o dokončni višini stroškov, mora sodišče vrniti na račun dolžnika. Ko enkrat morebitni ostanek predujma prispe na dolžnikov račun, pa lahko vsak upnik, ki ima denarno terjatev do istega dolžnika, nanj tudi poseže z izvršbo. Tako kot to lahko stori tudi glede ostalih dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet, za katera niso določena kakšna izvzetja ali omejitve izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064198
OZ člen 41, 41/1, 41/2, 86, 86/1, 569, 569/1. ZPP člen 215.
posojilna pogodba - ničnost posojilne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - izpodbijanje pogodbe - brezobrestno posojilo - ocena verodostojnosti izpovedbe - nagib za sklenitev pravnega posla - nagib za sklenitev neodplačne pogodbe - dokazno breme - odločanje po pravilu o dokaznem bremenu
Četudi je bila pogodba sklenjena med neznankama, brez obresti in je notarske stroške kril toženkin sin, je bilo dokazno breme neresničnosti tistega, kar je zapisano v notarski listini, na strani tožnice. Kljub vsem izpostavljenim (nenavadnim) okoliščinam, tožnica takšnega bremena ni zmogla. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 215. člena ZPP. Šele po izvedbi vseh dokazov, ko zaradi neprepričljivosti in neskladnosti obeh pravdnih strank ni moglo zanesljivo ugotoviti dejstev o sporni pogodbi, je odločilo na podlagi pravila o dokaznem bremenu in utemeljeno sledilo vsebini posojilne pogodbe.
Dokazno breme o utemeljenosti tožbenega zahtevka je bilo na tožnici. Čeprav sta bili obe pravdni stranki nekonsistentni in deloma neprepričljivi ter je toženka v spis vložila ponarejeno pogodbo, tožnici tožbenih trditev ni uspelo dokazati.
ODZ paragraf 948.. ZPP člen 285, 318, 318/1, 318/1-3.
preklic darila- huda nehvaležnost - oblika preklica darila - enostranska izjava volje - učinki preklica darila - vrnitev darila kot posledica preklica - kondikcijski zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - vmesni ugotovitveni zahtevek- pravni interes za ugotovitveno tožbo - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje)
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje o nesklepčnosti 1. točke tožbenega zahtevka, s katero je tožnik zahteval, da se ugotovi, da predstavlja kupnina za nepremičnino parc. št. 1698, k.o. ... darilo tožnika tožencu (kot kupcu nepremičnine) in se prekliče. Kajti preklic darila zaradi hude nehvaležnosti (po paragrafu 948 Občega državljanskega zakonika, v nadaljevanju: ODZ) je enostranska izjava volje naslovljena na obdarjenca, pri čemer je darilo preklicano že s sprejemom izjave o preklicu, zato se preklic darila ne uveljavlja po sodni poti (z oblikovalnim zahtevkom); posledično preklic darila zaradi hude nehvaležnosti nima za posledico oblikovalnega zahtevka, temveč le kondikcijski zahtevek za vrnitev darovane stvari.