Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odločitev o stroških postopka - nagrada in stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Tudi po pritožbeni oceni gre za dopolnitev izvedenskega mnenja, za katerega je sodišče izvedencu upravičeno priznalo nagrado in stroške v višini 153,00 EUR.
ugovor dolžnikovega delodajalca - krivda delodajalca - dogovor o obročnem plačilu dolga
Po prepričanju sodišča druge stopnje je upnik sklenil dogovor o obročnem plačilu dolga samo zato, ker je verjel prvotnemu dolžniku, da res ni bil zmožen izpolniti obveznosti. Če bi upnik menil drugače, ne bi pristal na dogovor o obročnem plačilu dolga.
Pravno nepomembno je ali je kot stranka dogovora formalno sodeloval tudi dolžnikov delodajalec (oziroma njegov zakoniti zastopnik) – sedanji dolžnik, kajti gre za isto fizično osebo. Dogovor upnika o obročnem plačilu dolga zaradi neizplačila plač delodajalca - sedanjega dolžnika prvotnemu dolžniku pa pomeni, da delodajalec brez svoje krivde ni mogel odtegniti zapadlih zneskov in jih izplačati upniku.
Sklep o podaljšanju pripora Okrožnega sodišča v Celju opr. št. II Ks 82594/2022 z dne 17. 1. 2023 ni bil spremenjen, temveč je bil samo razveljavljen. To pomeni, da pripor, ki je bil pravnomočno odrejen zoper obdolženca, ni bil odpravljen. To je razlog, zakaj je obdolženec do vnovične odločitve o predlogu za podaljšanje pripora ostal v priporu.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - likvidna sredstva - negativno stanje na bančnem računu - premoženjsko in finančno stanje stranke - trditveno breme - nemožnost unovčitve premoženja - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da so v obravnavani zadevi zaradi ugotovljenega negativnega stanja na toženkinih transakcijskih računih in glede na 15-dnevni rok za plačilo sodne takse podani pogoji za oprostitev oziroma vsaj za odlog plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje namreč pri odločanju o oprostitvi oziroma odlogu plačila sodne takse ne upošteva le likvidnostnega stanja pravne osebe, temveč tudi njeno premoženjsko in finančno stanje.
Toženka torej posluje z dobičkom in razpolaga s premoženjem. Če stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora trditi in izkazati, da tega ne more (v 15 dneh) unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSK00064472
Odvetniška tarifa (2015) člen 3.. ZGD-1-UPB3 člen 50, 52, 52/3, 512.. ZPP-UPB3 člen 163, 163/3.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - stroški postopka - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve - pravočasna priglasitev - pravočasna priglasitev stroškov postopka
Poglobljeno poznavanje tematike med družbenikoma ne predstavlja merila, ki bi utemeljevalo višje vrednotenje storitve po 3. členu OT. Glede na okoliščine primera in uporabo tujega jezika zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da se opravljena odvetniška storitev v tem postopku približuje spodnji meji zahtevnosti in je tako ustrezna osnova za odmero nagrade 500 točk.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064631
KZ-1 člen 192, 192/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - kolektivno kaznivo dejanje - konkretizacija - eventualni naklep
Zanemarjanje mladoletne osebe preraste v kaznivo dejanje, kadar je izraženo kot huda kršitev dolžnosti skrbi in vzgoje. Pri tem gre za takšna ravnanja, ki očitno ne dosegajo običajne skrbi ali presegajo meje vzgojnih ukrepov proti mladoletniku v okviru uresničevanja roditeljske pravice in pomenijo kršitev temeljnih dolžnosti staršev. Kot izvršitveno dejanje prihaja v poštev katerokoli ravnanje (storitev ali opustitev), s katerim je mogoče udejaniti zakonski znak hude kršitve dolžnosti skrbi in vzgoje. Kdaj je podana taka intenzivnost kršitve, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja glede na okoliščine primera. Pri tem morata biti narava dolžnosti in intenzivnosti njene kršitve taki, da lahko ogrozita razvoj mladoletne osebe.
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 303, 303/3, 308, 308/2-2. ZN člen 4. SPZ člen 137, 137/1, 142. ZIZ člen 17, 17/2-2, 20a.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - ločitvena pravica - napotitev na pravdo
Razlog za prerekanje ločitvene pravice je lahko tudi, da je ta sicer veljavno nastala, vendar je pozneje prenehala zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, ali drugega pravnega dejstva, ki povzroči prenehanje terjatve. Če gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, se na pravdo napoti tistega, ki je prerekal ločitveno pravico.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da so lahko okoliščine, povezane z delovnim okoljem, predmet morebitnih individualnih delovnih sporov, ne pa predmet ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo v socialnem sporu. Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, nestrinjanje in nezadovoljstvo stranke s podanim izvedenskim mnenjem, le-temu ne more odvzeti veljave in vzpostaviti vsebinskega razloga za drugačno odločitev.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - vrnitev zaseženih predmetov - odvzem predmetov - formalno procesno vodstvo - odredba - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje je kot podlago za svojo odločitev navedlo 498. člen Zakona o kazenskem postopku, pri čemer v skladu z navedenim določilom predmetov ni odvzelo, temveč je odločilo o vrnitvi zaseženih predmetov. Takšna odločitev po svoji vsebini predstavlja odredbo, ki se nanaša na formalno procesno vodstvo postopka, zoper odredbe pa v skladu s prvim odstavkom 132. člena ZKP pritožba ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066179
ZPP člen 212. SZ-1 člen 20, 20/1, 21, 182, 182/1.
upravnik - stroški obratovanja in upravljanja - poslovna stavba - aktivna legitimacija upravnika - višina solastninskega deleža - posebni skupni deli v etažni lastnini - pogodba o medsebojnih razmerjih - višina stroškov - dokazno breme
Tožnica ni dokazala višine spornih stroškov čiščenja skupnih površin in električne energije. Toženka je namreč v postopku na prvi stopnji ugovarjala višini stroškov in navajala, da mora tožnica za dokazilo o višini posameznega stroška na računu oz. delilniku stroškov predložiti račune izvajalcev oz. dobaviteljev. Glede na navedeno bi morala tožnica pojasniti in dokazati, na kakšen način je prišla do iztoževanih zneskov. Dokazati bi torej morala tudi, da so bili računi dobaviteljev in izvajalcev res izdani v zatrjevani višini. Tega dokaznega bremena pa tožnica ni zmogla, saj računov dobaviteljev in izvajalcev za stroške obratovanja in vzdrževanja ali kakšnega drugega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je toženki stroške upravičeno zaračunala v iztoževani višini, ni predložila.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odločitev o stroških postopka - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje
Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za študij spisa dvakrat v višini 51,00 EUR. Ne iz izvedenskega mnenja ne iz samega sklepa ni razvidno, da bi bila s strani izvedenskega organa pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja presojana dodatna dokumentacija, študij katere bi bil potreben.
ZPP člen 163, 163/2, 300, 337, 337/1, 339, 339/2-8, 350, 350/2. ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1112. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - (ne)izvedba predlaganih dokazov - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - obrazložitev dokaznega predloga za zaslišanje priče - tožba in nasprotna tožba - obravnavanje nasprotne tožbe - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - navajanje novih dokazov v pritožbi - pritožbene novote - upoštevanje pritožbenih novot - nedovoljene pritožbene novote - pravica do vrnitve sodne takse - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse - umik tožbe - odmera takse ob umiku tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uporaba odvetniške tarife - sprememba vrednosti točke
Kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP se ne preizkuša po uradni dolžnosti, zato bi bila pritožnica, da bi z očitkom te kršitve uspela, morala izkazati, da je dokaz predlagala glede dejstva, s pomočjo katerega je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo sodbo (tj. glede njenega nosilnega razloga), obenem pa ni, ni dovolj ali ni pravilno pojasnilo zavrnitve izvedbe dokaza.
podjemna pogodba - napake izvršenega dela - odprava napake na stroške podjemnika - pobotni ugovor - procesni pobot - vračunavanje obresti
Ni pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da v pobot uveljavljena terjatev ne izpolnjuje pogoja vzajemnosti, ker gre za plačilo stroškov tretje osebe. Zahtevek po tretjem odstavku 639. člena OZ je, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, samostojni zahtevek naročnika za plačilo denarnega zneska, potrebnega za odpravo napak. Računi dejanskega izvajalca so v tem smislu dokazno sredstvo, s katerim naročnik dokazuje višino nastalih stroškov odprave napak. Naziranje sodišča prve stopnje, da tožena stranka v okviru pobotnega ugovora ne more uveljavljati terjatve iz tretjega odstavka 639. člena OZ, ker ne gre za njeno terjatev, ampak terjatev dejanskega izvajalca del, bi izničilo pravno naravo zahtevka, ki ga naročniku del daje določba tretjega odstavka 639. člena OZ.
Če z zakonom ni določen drugačen rok za zastaranje, terjatev zastara v petih letih, v skladu s 346. členom OZ. V prvem odstavku 336. člena OZ določa, da začne zastaranje pri obogatitvenih zahtevkih teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico zahtevati izpolnitev obveznosti. To pa je takrat, ko se je dokončno izjalovilo upnikovo, v tem primeru tožnikovo, pričakovanje.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 20/3, 33, 33/1, 37, 73, 73/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2. ZJU člen 4, 4/2, 16. ZSPJS člen 2, 2-1, 2-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pravni standard - pooblastilo
Tudi če bi tožnik izkazal posebno pooblastilo direktorja za sklepanje pogodb oziroma aneksov k pogodbam z delavci, sam s sabo na noben način ni mogel zakonito skleniti aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Za kaj takšnega namreč ni pooblaščen niti zakoniti zastopnik pravne osebe.
Tožnik je s tem, ko je mimo vseh veljavnih pravnih aktov podpisal sporne anekse in posledično nezakonito zvišal plačo sebi in dvema sodelavkama, kršil eno od osnovnih obveznosti iz delovnega razmerja, to je prepoved škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1). Že zgolj to njegovo ravnanje zato predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in tako utemeljuje podajo izredne odpovedi.
Ustavno sodišče RS je zavzelo razlago, da sta namen in narava omejevalnega ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja enaka kot pri varnostnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja. Zato je treba glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odreditev ukrepa, analogno uporabiti določbe o tem varnostnem ukrepu (72. člen KZ-1). Sodišče mora tudi pri odreditvi ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja presoditi subjektivne vsebinske pogoje, ki jih kazenski zakonik predvideva za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja. Ob upoštevanju Ustave, zlasti ob upoštevanju načela sorazmernosti, mora pri odločanju o ukrepu začasnega odvzema vozniškega dovoljenja opraviti presojo, ali bi obdolženčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegove nesposobnosti za varno upravljanje z motornimi vozili.
Vzroki, ki narekujejo izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, kar skladno s povedanim analogno velja tudi za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po 137. členu ZKP, morajo biti trajne narave, pri čemer ni nujno, da so neodpravljivi. Pri presojanju voznikovih sposobnosti za varno vožnjo motornega vozila se upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki so trajne narave, se pravi okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v javnem prometu, zaradi katerih ga je treba izločiti iz prometa kot nevarnega voznika. Ob tem se ne upoštevajo samo tiste osebne lastnosti storilca, ki se razkrijejo le ob presojanju obravnavanega kaznivega dejanja - ni namreč dopustno, da se o sposobnosti storilca za varno vožnjo sklepa samo na podlagi enega dogodka in glede na naravo posledic.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - vsebina oporoke - spor o vsebini oporoke - prodaja stanovanja - razpolaganje z naklonjeno stvarjo (preklic oporoke) - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - vsebina napotitvenega sklepa - vezanost stranke na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvega sodišča, da je bolj verjetno, da je bila zapustničina prava volja, da denarna sredstva od prodaje stanovanja z oporoko nakloni oporočnemu dediču in da oporočnih razpolaganj glede tega denarja ni preklicala. ZD ne določa meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zato mora zapuščinsko sodišče o tem, koga napoti na pravdo, odločiti upoštevajoč vse okoliščine posamezne zadeve. Prvo sodišče je tako ravnalo in pravilno ocenilo, da je oporočni dedič izkazal svoje trditve za verjetnejše od trditev zakonite dedinje.
Po šestem odstavku 364. člena ZKP sodišče v obrazložitvi sodbe navede razloge za vsako posamezno točko, v skladu s sedmim odstavkom istega člena ZKP pa sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 10, 10/3. ZPP člen 214, 214/2.
policist - službena pot - službeni pes - neprerekane navedbe - razveljavitev sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - povrnitev potnih stroškov
V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da če ima delavec službenega psa v lasti delodajalca nameščenega v oskrbo na domu, mu poleg nadomestila in ene delovne ure dnevno, pripadajo tudi stroški za uporabo lastnega avtomobila v službene namene, saj mora psa pripeljati od svojega doma na delo v službene namene.
Tožnik je tekom postopka na prvi stopnji zatrjeval ne samo, da namestitveni prostori niso bili ustrezni, ampak tudi, da je bila namestitev psov na domu vodnikov za toženko ugodnejša in racionalnejša in da je takšno namestitev dovoljevala, ker je od tega imela koristi, sodišče pa teh dejstev ni ugotavljalo, čeprav so pravno relevantna.