prodaja nepremičnine v stečaju - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - ugovor dolžnika - pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca - obseg preizkusa - plačilo kupnine za nepremičnino
Po določbi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP sodišče v primeru, ko je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Sodišče lahko pri izdaji tega sklepa presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za vknjižbo, torej, ali je bila plačana kupnina.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 45. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-5, 26.
pravica zavarovane osebe do zdraviliškega zdravljenja - izvedensko mnenje - mnenje osebnega zdravnika - varstvo šibkejše stranke
Sodišče prve stopnje je v izvedenskem mnenju imelo podlago za zaključek, da pri tožniku ni podano takšno zdravstveno stanje, da bi bil upravičen do zdraviliškega zdravljenja na stacionarni način v naravnem zdravilišču.
Mnenja posameznih lečečih zdravnikov, katerih naloga je zdravljenje zavarovancev v najširšem smislu, niso zavezujoča. Predlog za zdraviliško zdravljenje, ki ga poda lečeči zdravnik je zgolj predmet dokazne presoje pri toženi stranki in nato eventualno še v sodno socialnem sporu.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232. ZPIZ-2 člen 182, 182/2. ZPP člen 287, 287/2.
začasna nezmožnost za delo - pravni standard - dokončna odločba o invalidnosti - omejitve delovne zmožnosti - zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca
Za odločitev je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku v spornem obdobju prišlo do take spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katere začasno ni zmožen za delo niti z omejitvami, kot so bile določene z dokončno odločbo ZPIZ.
KZ-1 člen 20, 20/2, 228, 228/1. ZKP člen 3, 3/2, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1.
kršitev pravil postopka (nejasen izrek, izrek v nasprotju z obrazložitvijo) - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - nasprotja v izreku - gotovost - domneva krivde - verjetnost - obsodilna sodba - prepričanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V skladu z določbo drugega odstavka 3. člena ZKP sme sodišče obdolženca obsoditi samo, če je prepričano o njegovi krivdi. Potrebna je torej gotovost, da je dejansko izvršil očitano dejanje, in ne zgolj verjetnost krivde oziroma domneva, kot izhaja iz povzetega izreka izpodbijane sodbe. Besedna zveza "da bi naj" namreč pomeni izražanje domneve1, v obliki pogojnega glagolskega naklona, ki opisuje neresničen, nedejanski dogodek oziroma dejanje, ki bi se lahko zgodilo. Slednje pa, upoštevaje citirano določbo drugega odstavka 3. člena ZKP ter vrste in naravo sodb, ne more biti podlaga obsodilni sodbi.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odločitev o stroških postopka - nagrada in stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Tudi po pritožbeni oceni gre za dopolnitev izvedenskega mnenja, za katerega je sodišče izvedencu upravičeno priznalo nagrado in stroške v višini 153,00 EUR.
Drugotoženec priznava, da posebne določbe glede odločanja o delitvi poslovnih deležev družbena pogodba ne določa. Vendar v tej fazi postopka neutemeljeno navaja, da to pomeni, da k sprejemu sklepa skupščina ni zavezana in da je prodaja dela lastnega poslovnega deleža zakonita, da ni niti z verjetnostjo izkazana terjatev tožeče stranke na ugotovitev ničnosti prodaje razdeljenega lasnega poslovnega deleža in vpis v sodni register. Sodišče prve stopnje je (glede na fazo postopka) pravilno zaključilo, da bi glede na četrto alinejo 505. člena ZGD-1 družbeniki morali odločati o delitvi poslovnih deležev.
Tožnikovo zdravstveno stanje pri oceni telesne okvare zagotovo ni bilo takšno, da bi za pregled na invalidsko komisijo I potreboval prevoz z reševalnim vozilom in pri tem celo spremljevalca. Ker kaj takega ne izhaja iz listinske medicinske dokumentacije, bi bil upravičen le do povračila stroškov v višini javnega prevoznega sredstva, če bi predložil vozovnico ali potrdilo o ceni na relaciji, ne glede na to, da ga je na pregled pripeljala hčerka z osebnim vozilom.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - zamuda roka
Dolžnik ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse in izteka roka. Sklicuje se na potrdilo o bolniški odsotnosti odgovorne osebe, vendar ga ne priloži, še manj konkretizira kaj naj bi z njim uveljavljal.
ZFPPIPP člen 14, 14/2-3, 132, 231, 231-3, 280. ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1-1, 208, 208/2.
predhodni stečajni postopek - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju - razlogi za prekinitev postopka - vložitev predloga za dopustitev revizije
Upnik obstoj svoje terjatve zoper dolžnika dokazuje s pravnomočno sodbo. Gre torej za judikatno terjatev, glede katere ne more biti dvoma o njenem obstoju. O predhodnem vprašanju obstoja odškodninske obveznosti dolžnika je bilo tako na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti.
Kadar se pri odločanju o kakšnem drugem zahtevku vprašanje, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, pojavi kot predhodno, je sodišče na pravnomočno odločbo vezano. Sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora prejšnjo sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neposredno izvršljiv notarski zapis - hipoteka
Pri predmetni izvršbi gre za realizacijo zastavne pravice. Hipoteka je vezana na nepremičnino pri kateri je vpisana in ne na osebo oziroma lastnika nepremičnine.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - izvršba na nepremičnino
Zaradi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni več mogoče preprečiti prehoda lastninske pravice na novega lastnika in izvršbe kot takšne, saj je končana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00064119
SZ-1 člen 50, 50/1, 50/1-5, 71. ZPP člen 343, 343/4. OZ člen 271.
razmerja med etažnimi lastniki - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - naloge upravnika - terjatve upravnika do etažnih lastnikov - odstop terjatve (cesija) - plačilo računov - dokazno breme - delni umik tožbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Od odstopa terjatve dobavitelju tožeča stranka kot upravnik ni bila več upravičena, da sprejema plačila etažnih lastnikov na podlagi mesečnega obračuna in plačuje obveznosti iz pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami.
Z izpodbijano sodbo je bil tožbeni zahtevek zoper oba toženca v celoti zavrnjen, kar jima je v korist in zanju ne predstavlja neugodne odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00064788
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 451, 452. ZS člen 17, 17/1. Sodni red (1995) člen 156, 156/6, 156/8.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - sklicevanje na razdelilnike stroškov - trditveno breme - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - ugovor izpolnitve obveznosti - ugovor ugasle pravice - neobrazložen ugovor - triaža - triažni sodnik - informativni dokaz - pravica do zakonitega sodnika
Tožnica je v dopolnitvi tožbe za vsak posamezen mesec navedla skupni znesek stroškov upravljanja in znesek, ki je odpadel na toženko, ter priložila razdelilnike, iz katerih jasno izhaja tudi ključ delitve teh stroškov. S tem je po oceni višjega sodišča zadostila svojemu trditvenemu bremenu (212. člen ZPP). Čeprav v dopolnitvi tožbe res ni dobesedno navedla ključa delitve, je bil ta očitno pregledno naveden v priloženih razdelilnikih. Zato bi bilo v zadevi, kot je ta, po oceni višjega sodišča prisiljeno stališče, da je to nezadostno z vidika prvega odstavka 7. člena in 212. člena ZPP. Strogo ločevanje trditev od ostalega procesnega gradiva, zlasti dokaznega, je namreč v funkciji bistveno bolj temeljne potrebe, da se da o tožbi racionalno razpravljati (da toženka ve, pred čim naj se brani, in sodišče, o čem naj sodi). O tem, kakšen je ključ delitve stroškov upravljanja, pa ni bilo nobene dileme in je bilo to mogoče po dopolnitvi tožbe takoj jasno in brez ostanka spoznati.
Zgolj zatrjevanje abstraktnega zakonskega dejanskega stanu (izpolnitev obveznosti s plačilom) za obrazloženost ugovora izpolnitve ne zadošča. Za konkretiziranost ugovora bi morala podati trditve, kdaj in na kakšen način je posamezen strošek upravljanja plačala.
nastanek solastnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - obseg zapuščine
Nadalje pritožba neutemeljeno izpostavlja okoliščino, da bi morala tožeča stranka poleg ugotovitvenega zahtevka postaviti tudi dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine, saj gre v primeru nastanka solastnine na podlagi drugega odstavka 48. člena SPZ za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla. V obravnavani zadevi ni bila vložena tožba na podlagi drugega odstavka 48. člena SPZ, čeprav je moralo sodišče prve stopnje zahtevek obravnavati na tej podlagi, pač pa tožba na ugotovitev, da v zapuščino po pokojni A. A. ne spada del sporne nepremičnine. To pomeni, da je pravovarstveni cilj takšne tožbe v skladu z določbami 212. člena ZD dosežen zgolj z ugotovitvijo, da določen del sporne nepremičnine ne spada v zapuščino in slednji ni predmet dedovanja. Na kak način bo tožeča stranka v takšnem primeru dosegla vpis solastninske pravice v zemljiško knjigo, ko je bilo ugotovljeno, da določen del nepremičnine ne spada v zapuščino, ker naj bi tožeča stranka na tem delu pridobila solastninsko pravico, je drugotnega pomena v predmetni pravdi.
ZDR-1 člen 36, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 362, 362/2, 339, 339/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obvestilna dolžnost - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - prekluzija
Tudi če bi sledili navedbam tožnice, da je toženka delovni čas od 14. 6. 2021 dalje začasno prerazporedila le njej, to glede na pravilne ugotovitve o obstoju resnega in utemeljenega objektivnega odpovednega razloga in o tem, da se toženka do tožnice sicer ni obnašala nespoštljivo ter da nad njo ni izvajala šikaniranja ali nedopustnih pritiskov zaradi bolniške odsotnosti, samo po sebi ne bi zadostovalo za zaključek o navideznosti odpovednega razloga in s tem nezakonitosti odpovedi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00064440
ZIL-1 člen 123, 123/7, 124, 124b, 124b/1, 124b/4. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
blagovna znamka EU - zavarovanje dokazov - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrženje predloga za začasno odredbo - zahtevek za razkritje podatkov
Utemeljene so pritožbene navedbe, da se sklop podatkov iz predloga za zavarovanje dokazov razlikuje od sklopa podatkov iz predloga za izdajo začasne odredbe. Že njuna vsebinska primerjava izkazuje, da je varstvo, ki ga upnica uveljavlja s predlogom za izdajo začasne odredbe, širše od varstva, ki ga uveljavlja s predlogom za zavarovanje dokazov.
Utemeljene so tudi pritožbene navedbe, da začasna odredba in zavarovanje dokazov predlagatelju ne nudita enakovrstnega varstva.
URS člen 22, 23, 33. OZ člen 40, 50, 92. ZPP člen 7, 212.
enako varstvo pravic v postopku - vnaprejšnja dokazna ocena - sodba presenečenja - najem kredita za drugega - odplačevanje kredita - dvom v verodostojnost - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - ničnost pogodbe - nedopustni nagib - prisilna sklenitev pogodbe - izpodbojnost pogodbe
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo tožničine ustavne pravice iz 22. in 33. člena URS.
Obema pravdnima strankama je bilo zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku. Zgolj dejstvo, da tožnica ne soglaša z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje, še ne pomeni, da ji ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic. Iz enakega razloga tožnici tudi ni bila kršena ustavna pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena URS. Tožnica zaradi odločitve v konkretnem primeru ni nikakor omejena v postopku dedovanja po pokojni materi. Vprašanje, ali bo zgolj ona podedovala materino stanovanje, ali pa tudi toženec in sestra, pa ni vprašanje tega postopka, ampak zapuščinskega postopka, ki je že v teku.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru, ko sodišče v nasprotju z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP sodno pisanje vroči neposredno, stori absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je s takim ravnanjem stranki odvzeta možnost (učinkovitega) obravnavanja pred sodiščem.
odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - preizkus iz varstva pri delu - praktično usposabljanje
Obveznost tožene stranke, da delavca izobrazi glede pravil iz naslova varstva pri delu, se ne izčrpa s tem, da delavec opravi teoretični preizkus znanja, saj tožena stranka ni dokazala, da bi bil A. A. deležen praktičnega preizkusa znanja, s katerim bi se preverilo, ali obvlada zagon stroja in je seznanjen in tudi dejansko razume predpisane postopke.
Dokazni postopek je pokazal, da A. A. ni bil deležen nikakršnega takšnega usposabljanja, ki bi v njem vzbudil in utrdil zavest o pomembnosti vseh pravil, ki veljajo pri toženi stranki na področju varstva in zdravja pri delu. Sam je namreč izpovedal, da ni vedel, da navodila za varno delo obstajajo (čeprav se le-ta nahajajo ob samem stroju), kar vse kaže na pomanjkljivo usposobljenost A. A. (in tudi njegovo nezainteresiranost).
zahtevek za plačilo - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izpovedba priče - dokazna ocena izpovedbe prič
Tožena stranka s skopo oziroma splošno pritožbeno trditvijo, da sodišče njenih navedb in argumentov ni upoštevalo ter da je v celoti sledilo izpovedbi zaslišane priče B. B., ne more uspeti. Tožena stranka ni opredeljeno navedla dejstev, ki naj bila zmotno ugotovljena oziroma obrazloženo navedla, zakaj so bila ta dejstva zmotno ugotovljena.